Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Raimondo Montecuccoli

Index Raimondo Montecuccoli

Raimondo Montecuccoli (21. februar 1609 - 16. oktober 1680) je bil v Italiji rojen poklicni vojak, ki je služil Habsburški monarhiji.

Kazalo

  1. 61 odnosi: Alfred de Vigny, Alzacija, Anglija, Arhitektura, Artilerija, Švedska, Češka (zgodovinska dežela), Benetke, Bitka pri Breitenfeldu (1631), Bonn, Danska, Donava, Državni poglavar, Druga svetovna vojna, Dunaj, Evklid, Evropa, Feldmaršal, Flandrija, Francija, Francoščina, Friderik Viljem, Veliki volilni knez, Habsburška monarhija, Henri Turenne, Italija, Italijanščina, Italijanska vojna mornarica, Karel X. Gustav Švedski, Köln, Konjenica, Kristina Švedska Katoliška, Latinščina, Leipzig, Linz, Ludvik II. Condéjski, Ludvik XIV. Francoski, Madžarska, Milano, Modena, Najemnik, Neapeljsko kraljestvo, Neckar, Nemčija, Nemščina, Osmansko cesarstvo, Papež, Pariz, Pehota, Poljska, Potop (zgodovina), ... Razširi indeks (11 več) »

Alfred de Vigny

Alfred de Vigny, francoski književnik, * 27. marec 1797, Loches, † 17. september 1863, Pariz.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Alfred de Vigny

Alzacija

Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Alzacija

Anglija

Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Anglija

Arhitektura

Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Arhitektura

Artilerija

Artileríja ali topníštvo (tópništvo) je naziv za vsa velikokalibrska ognjena strelna orožja na podstavkih in hkrati tudi rod kopenske vojske, ki drugim enotam zagotavlja ognjeno podporo.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Artilerija

Švedska

Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Švedska

Češka (zgodovinska dežela)

Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Češka (zgodovinska dežela)

Benetke

Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Benetke

Bitka pri Breitenfeldu (1631)

Bitka pri Breitenfeldu je potekala 17. septembra 1631 med katoliško (cesarsko) in protestantsko (švedsko-saško) armado.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Bitka pri Breitenfeldu (1631)

Bonn

Zvezno mesto Bonn (nemško Bundesstadt Bonn) je mesto na bregovih Rena v nemški deželi Severno Porenje - Vestfalija v Nemčiji.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Bonn

Danska

Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Danska

Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Donava

Državni poglavar

Državni poglavar je splošni izraz za individualen ali kolektiven urad, ki služi kot glavni javni predstavnik monarhije, republike, federacije ali druge vrste države.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Državni poglavar

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Druga svetovna vojna

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Dunaj

Evklid

Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Evklid

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Evropa

Feldmaršal

Feldmaršal (nemško Generalfeldmarschall, rusko генерал-фельдмаршал) je najvišji oficirski čin, ki se podeli maršalu kopenske vojske (predpona Feld označuje /bojno/ polje).

Poglej Raimondo Montecuccoli in Feldmaršal

Flandrija

Flandrija ali Flamska (flamsko Vlaanderen; nizozemsko Vlaams Gewest, francosko Région flamande) je ena od treh regij, ki sestavljajo Kraljevino Belgijo - skupaj z regijo Valonijo in regijo Bruselj-glavno mesto, ki leži znotraj ozemlja Flandrije kot enklava, a je kljub temu njeno glavno mesto.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Flandrija

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Francija

Francoščina

Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Francoščina

Friderik Viljem, Veliki volilni knez

Friderik Viljem, grof marke Brandenburg, višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva in vojvoda v Prusiji, * 16. februar 1620, Berlin, † 29. april 1688, Potsdam.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Friderik Viljem, Veliki volilni knez

Habsburška monarhija

Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Habsburška monarhija

Henri Turenne

Henri Turenne, francoski maršal, * 1611, † 1675.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Henri Turenne

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Italija

Italijanščina

Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Italijanščina

Italijanska vojna mornarica

Italijanska vojna mornarica (italijansko Marina Militare Italiana; kratica MMI) je veja italijanskih oboroženih sil, ki skrbi za varovanje italijanskega teritorialnega morja in obale.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Italijanska vojna mornarica

Karel X. Gustav Švedski

Karel X. Gustav ali Karel Gustav (švedsko Karl X Gustav) je bil od leta 1654 do svoje smrti kralj Švedske, * 8. november 1622, Nyköpinški grad, Švedska, † 13. februar 1660, Göteborg, Švedska.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Karel X. Gustav Švedski

Köln

Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).

Poglej Raimondo Montecuccoli in Köln

Konjenica

Nemška konjenica pred drugo svetovno vojno Konjenica je rod kopenske vojske, ki zajema konjeniške enote, katerih primarno transportno sredstvo je konj.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Konjenica

Kristina Švedska Katoliška

Kristina (18. december 1626 – 19. april 1689), je bila edini preživeli otrok kralja Gustava Adolfa Švedskega in njegove žene Marije Eleonore Brandenburške; kot švedska kraljica.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Kristina Švedska Katoliška

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Latinščina

Leipzig

Lega Leipziga v Nemčiji 250px Leipzig (poljsko in lužiškosrbsko Lipsk, češko in zastarelo slovensko Lipsko) je z okoli 600.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saški, saj po številu prebivalstva nekoliko presega glavno mesto Dresden.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Leipzig

Linz

Linz (starinsko slovensko tudi Linec) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Zgornje Avstrije in mesto s posebnim statutom ob reki Donavi.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Linz

Ludvik II. Condéjski

Louis II., princ Condéjski, francoski plemič in general iz stranske veje francoske vladarske rodbine Bourbonov, * 8. september 1621, Pariz, † 11. november 1686, Fontainebleau.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Ludvik II. Condéjski

Ludvik XIV. Francoski

Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Ludvik XIV. Francoski

Madžarska

Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Madžarska

Milano

Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Milano

Modena

Modena (etruščansko Mutna, latinsko Mutina, modensko Mòdna) je mesto in občina na južni strani Padske nižine v pokrajini Modena v deželi Emilija - Romanja v severni Italiji.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Modena

Najemnik

Najemnik (tudi najemniški vojak, plačanec) je oseba, ki sodeluje v oboroženih konfliktih izključno zaradi zaslužka, ni pa državljan nobene od držav v konfliktu, niti se ne bori za določen politični sistem ali ideologijo.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Najemnik

Neapeljsko kraljestvo

Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Neapeljsko kraljestvo

Neckar

Neckar je 367 kilometrov dolga reka v Nemčiji, ki teče skozi jugozahodni del zvezne dežele Baden-Württemberg, na kratkem odseku tudi skozi Hessen.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Neckar

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Nemčija

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Nemščina

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Osmansko cesarstvo

Papež

Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).

Poglej Raimondo Montecuccoli in Papež

Pariz

Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Pariz

Pehota

Pehôta (starinsko in žargonsko pešadíja) je najstarejši in najbolj množični rod kopenske vojske, saj potrebuje najmanj opreme in urjenja, v primerjavi z drugimi oboroženimi rodovi.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Pehota

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Poljska

Potop (zgodovina)

Potop (poljsko pоtор szwedzki, litovsko švedų tvanas) je skupno ime niza vojnih pohodov v poljsko-litovski Republiki obeh narodov sredi 17.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Potop (zgodovina)

Publij Kornelij Tacit

Públij (ali Gáj) Kornélij Tácit (latinsko Publius (ali Gaius) Cornelius Tacitus), rimski zgodovinar in politik, * okrog 56, Rim, † okrog 117/120.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Publij Kornelij Tacit

Raba

Raba pri Molnaszecsődu Raba (nemško Raab, madžarsko Rába) je 283 km dolga avstrijsko - madžarska reka, ob kateri živijo tudi Slovenci.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Raba

Red zlatega runa

Red zlatega runa Red zlatega runa (Ordre de la Toison d’Or; Orden vom Goldenen Vlies) je bil viteški red, ki ga je leta 1430 v Bruggeu ustanovil vojvoda Filip III. Burgundski, s čimer je proslavil svojo poroko s portugalsko princeso Isabelo iz Aviza.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Red zlatega runa

Ren

Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Ren

Saška

Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Saška

Szczecin

150px 150px Szczecin ali poslovenjeno Ščečin (kašubško Szczecëno,, izgovorjava Ščečin) je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem ter glavno mesto Zahodnopomorjanskega vojvodstva.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Szczecin

Torino

Torino (narečno piemontsko, zastarelo slovensko in v nekaterih neitalijanskih jezikih Turin; latinsko Taurinum) je mesto in pomembno poslovno in kulturno središče v severni Italiji, glavno mesto dežele Piemont, je bil prvo glavno mesto Italije.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Torino

Transilvanija

Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Transilvanija

Turnirski razporeditveni sistemi

V šahovski turnirski praksi, pa tudi v mnogih drugih športih, se uporablja mnogo različnih sistemov za razporejanje igralcev in določitev zmagovalca.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Turnirski razporeditveni sistemi

Vestfalski mir

Vestfalski mir, znan tudi kot premirje iz Münstra in Osnabrücka, se nanaša na vrsto političnih dogovorov, ki so končali tridesetletno vojno v Nemčiji (1618 - 1648) in osemdesetletno vojno Nizozemske republike za neodvisnost od Španije (1568 - 1648).

Poglej Raimondo Montecuccoli in Vestfalski mir

Vitruvij

Vitruvij, Marcus Vitruvius Pollio, rojen 80 do 70 let pr.

Poglej Raimondo Montecuccoli in Vitruvij

, Publij Kornelij Tacit, Raba, Red zlatega runa, Ren, Saška, Szczecin, Torino, Transilvanija, Turnirski razporeditveni sistemi, Vestfalski mir, Vitruvij.