Kazalo
89 odnosi: Adalbert Praški, Alfred Veliki, Barti, Boleslav I. Poljski, Boleslav IV. Kodravi, Cistercijani, Divan Bartski, Dobrinski red, Dominikanci, Friderik II. Hohenstaufen, Gališko-volinska kneževina, Galindi, Gdansk, Gniezno, Habsburžani, Hedeby, Helmno, Henrik II. Pobožni, Jatvingi, Kalatravski red, Kaliningrad, Kaliningrajska oblast, Kazimir II. Poljski, Klajpeda, Konrad I. Mazovski, Kraljevina Češka, Krščanstvo, Križar, Križarske države, Kristburški sporazum, Krona kraljevine Poljske, Kujavija, Kulmske pravice, Lešek II. Črni, Litovci, Livonija, Livonski bratje meča, Livonski red, Magdeburg, Mazovija, Mindaugas, Mješko I., Nadruvi, Natangi, Odra, Ogrska, Otokar II. Přemysl, Oton Otrok, Papež Gregor IX., Papež Honorij III., ... Razširi indeks (39 več) »
Adalbert Praški
Sveti Adalbert Praški, tudi Vojteh Praški češki katoliški škof in svetnik, * 956, † 23. april 997.
Poglej Pruska križarska vojna in Adalbert Praški
Alfred Veliki
Alfred Veliki, kralj Wessexa, * okoli 847, † 26. oktober 899-901.
Poglej Pruska križarska vojna in Alfred Veliki
Barti
Barti (nemško Barten, litovsko Bartai) so bili starodavno prusko pleme, ki je ostalo pogansko, dokler jih v severnih križarskih vojnah niso prisilili, da so se spreobrnili v krščanstvo.
Poglej Pruska križarska vojna in Barti
Boleslav I. Poljski
Boleslav I. Poljski ali Boleslav Hrabri (poljsko Bolesław Chrobry), poljski vojvoda in kralj, * 966/7, † 17. junij 1025.
Poglej Pruska križarska vojna in Boleslav I. Poljski
Boleslav IV. Kodravi
Boleslav IV.
Poglej Pruska križarska vojna in Boleslav IV. Kodravi
Cistercijani
Cistercijani tudi cistercijanci (lat. Ordo cisterciensis.
Poglej Pruska križarska vojna in Cistercijani
Divan Bartski
Pruski klani v 13. stoletju Divan je bil vodja Bartov, enega od pruskih klanov, med veliko prusko vstajo (1260–1274) proti Tevtonskemu viteškemu redu, * ni znano, † 1273.
Poglej Pruska križarska vojna in Divan Bartski
Dobrinski red
Grb Dobrinskega reda Dobrinski red (poljsko Zakon Dobrzyński, nemško Orden von Dobrin), znan tudi kot Dobrinski bratje (poljsko Bracia Dobrzyńscy) je bil vojaški red, ki so ga ustanovili v 13.
Poglej Pruska križarska vojna in Dobrinski red
Dominikanci
Sveti Dominik Dominikanci (latinsko: Ordo praedicatorum, slovensko: Red pridigarjev - kratica: OP) so katoliški red bratov pridigarjev, ki ga je ustanovil sveti Dominik v 13.
Poglej Pruska križarska vojna in Dominikanci
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Pruska križarska vojna in Friderik II. Hohenstaufen
Gališko-volinska kneževina
Gališko-volinska kneževina (starobelorusko: Галицко-Волинскоє Королѣвство; ukrajinsko: Галицько-Волинське князівство; latinsko: Regnum Galiciæ et Lodomeriæ, Regnum Rusiae) je bila v obdobju 1199-1349 rusinska država v Galiciji in Voliniji.
Poglej Pruska križarska vojna in Gališko-volinska kneževina
Galindi
Galindi sta bili dve različni, zdaj izumrli, baltski ljudstvi.
Poglej Pruska križarska vojna in Galindi
Gdansk
Gdansk je mesto na obali Baltskega morja na severu Poljske.
Poglej Pruska križarska vojna in Gdansk
Gniezno
Gniezno (Gnesen, Gnesna) je mesto v osrednjii zahodni Poljski okoli 50 km vzhodno od Poznanja.
Poglej Pruska križarska vojna in Gniezno
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Pruska križarska vojna in Habsburžani
Hedeby
Hedeby (staro skandinavsko: Heiðabýr, nemško Haithabu ali Haddeby) je bilo pomembno trgovsko naselje v dansko-severno nemškem obmejnem pasu v času Vikingov.
Poglej Pruska križarska vojna in Hedeby
Helmno
Helmno (poljsko Chełmno, nemško Kulm) je mesto v severni Poljski z 18.915 prebivalci (december 2021).
Poglej Pruska križarska vojna in Helmno
Henrik II. Pobožni
Henrik II.
Poglej Pruska križarska vojna in Henrik II. Pobožni
Jatvingi
Jatvingi ali Sudovijani (litovsko Jotvingiai, Sūduviai, latvijsko Jātvingi, poljsko Jaćwingowie, belorusko Яцвягі, Jacvjagi, nemško Sudauer) so bili zahodnobaltsko ljudstvo, zelo sorodno Starim Prusom.
Poglej Pruska križarska vojna in Jatvingi
Kalatravski red
Kalatravski red (špansko Orden de Calatrava, portugalsko Ordem de Calatrava) je bil eden od štirih španskih vojaških redov, prvi, ustanovljen v Kastilji, in drugi, ki ga je odobril papež.
Poglej Pruska križarska vojna in Kalatravski red
Kaliningrad
Satelitska slika Kaliningrada Kaliningrad (do leta 1945 poznano po nemškem imenu Königsberg, in nato za kratek čas kot Kjonigsberg/Кёнигсберг) je pristaniško mesto in upravno središče ruske eksklave Kaliningrajske oblasti, ki leži med Poljsko in Litvo ob Baltskem morju.
Poglej Pruska križarska vojna in Kaliningrad
Kaliningrajska oblast
Kaliningrajska oblast je oblast v Rusiji v Severozahodnem federalnem okrožju.
Poglej Pruska križarska vojna in Kaliningrajska oblast
Kazimir II. Poljski
Kazimir II.
Poglej Pruska križarska vojna in Kazimir II. Poljski
Klajpeda
Klajpeda (ali Mimmelburg) je pomembno pristaniško mesto na vzhodni obali Baltskega morja. Po velikosti je z okoli 200.000 prebivalci tretje največje litovsko mesto in hkrati edino večje pristanišče v državi.
Poglej Pruska križarska vojna in Klajpeda
Konrad I. Mazovski
Konrad I. Mazovski (poljsko Konrad I mazowiecki) iz dinastije Pjastov je bil od leta 1194 do svoje smrti šesti vojvoda Mazovije in Kujavije in od leta 1229 do 1232 in ponovno od 1241 do 1243 veliki vojvoda Poljske, * okoli 1187/1188, † 31. avgust 1247.
Poglej Pruska križarska vojna in Konrad I. Mazovski
Kraljevina Češka
Kraljevina Češka (češko České království, latinsko Regnum Bohemiae) je bila v srednjem in zgodnjem novem veku monarhija v Srednji Evropi in predhodnica sodobne Republike Češke.
Poglej Pruska križarska vojna in Kraljevina Češka
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Pruska križarska vojna in Krščanstvo
Križar
Krížarji ali božji vitezi so bili vojščaki, ki so na poziv papeža sodelovali v križarskih vojnah, da bi iz rok muslimanov osvobodili sveto mesto Jeruzalem.
Poglej Pruska križarska vojna in Križar
Križarske države
Križarske države okrog leta 1140 Križarske države so bile fevdalne države, ki so jih v 12. in 13. stoletju v Mali Aziji, na Bližnjem vzhodu (Levantu), v Grčiji in na Iberskem polotoku ustanovili zahodnooevropski križarji.
Poglej Pruska križarska vojna in Križarske države
Kristburški sporazum
Kristburški sporazum je bil mirovni sporazum, sklenjen 2.
Poglej Pruska križarska vojna in Kristburški sporazum
Krona kraljevine Poljske
Krona kraljevine Poljske (poljsko Korona Królestwa Polskiego, latinsko Corona Regni Poloniae), skrajšano Poljska krona ali Kraljevina Poljska, pogovorno Krona, je ime zgodovinskih poznosrednjeveških ozemelj v domeni poljskega kralja, vključno s samo Kraljevino Poljsko.
Poglej Pruska križarska vojna in Krona kraljevine Poljske
Kujavija
Kujavija (poljsko Kujawy, nemško Kujawien, latinsko Cuiavia) je zgodovinska regija v severni osrednji Poljski na levem bregu Visle in vzhodno od reke Noteć in jezera Gopło.
Poglej Pruska križarska vojna in Kujavija
Kulmske pravice
Kulmske ali Helminske pravice (nemško Kulmer Recht, latinsko Jus Culmense vetus, poljsko Prawo chełmińskie) so bile pravna osnova vladavine v več srednjeveških srednjeevropskih mestih.
Poglej Pruska križarska vojna in Kulmske pravice
Lešek II. Črni
Lešek II.
Poglej Pruska križarska vojna in Lešek II. Črni
Litovci
Litovci (ednina lietuvis/lietuvė, stara poimeovanja v knjižni slovenščini Litvanci, Litvanka, litvanski) so baltska etnična skupina, katere narodna država je Litva.
Poglej Pruska križarska vojna in Litovci
Livonija
Livonija, (tudi Livlandija in Eifland, latinsko Livonia, litvansko Līvõmō, estonsko Liivimaa, latvijsko Livonija, rusko Ливония (Liwonija), poljsko Inflanty) je ime za zgodovinsko pokrajino v Baltiku.
Poglej Pruska križarska vojna in Livonija
Livonski bratje meča
Livonski bratje meča (latinsko Fratres militiæ Christi Livoniae, nemško Schwertbrüderorden) so bili katoliški viteški red, ki ga je ustanovil tretji nadškof Rige ali morda Teoderih von Treyden leta 1202.
Poglej Pruska križarska vojna in Livonski bratje meča
Livonski red
Livonski red je bil samostojna veja tevtonskega viteškega reda.
Poglej Pruska križarska vojna in Livonski red
Magdeburg
Magdeburg (nizko saško Meideborg) je glavno mesto in s skoraj 240.000 prebivalci drugo največje mesto dežele Saška - Anhalt v Nemčiji, malenkost za približno enako velikim Hallejem.
Poglej Pruska križarska vojna in Magdeburg
Mazovija
Mazovija je zgodovinska regija v vzhodni Poljski.
Poglej Pruska križarska vojna in Mazovija
Mindaugas
Mindaugas, prvi litovski veliki vojvoda, edini litovski kralj, * 1203, † 1263 O njegovem izvoru in zgodnjem življenju ni veliko podatkov.
Poglej Pruska križarska vojna in Mindaugas
Mješko I.
Mješko I. (poljsko Mieszko I), knez oziroma vojvoda na Poljskem, * ~ 930, † 25. maj 992.
Poglej Pruska križarska vojna in Mješko I.
Nadruvi
Nadruvi (nemško Nadrauen) so bili prusko pleme, naseljeni v Nadruviji, velikem ozemlju na skrajnem severu Prusije. Na reki Nemen (Nemunas) so na severu mejili na baltske Skalve, na vzhodu na Jatvinge in na jugu in zahodu na druga pruska plemena. Največ podatkov o njih je v Kroniki dežele Prusije Petra Dusburškega.
Poglej Pruska križarska vojna in Nadruvi
Natangi
Natangi ali Notangi (prusko Notangi, poljsko Natangowie, litovsko Notangai, nemško Natanger) so bili pruski klan, naseljen v Natangiji.
Poglej Pruska križarska vojna in Natangi
Odra
Odra z mejnega mostu med mestoma Frankfurt na Odri in Słubice v smeri proti jugu. Odra (nemško Oder) je reka v srednji Evropi.
Poglej Pruska križarska vojna in Odra
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Pruska križarska vojna in Ogrska
Otokar II. Přemysl
Otokar II.
Poglej Pruska križarska vojna in Otokar II. Přemysl
Oton Otrok
Oton, imenovan Otrok, prvi vojvoda v vojvodini Braunschweig-Lüneburg, * 1204, † 9. junij 1252, Lüneburg.
Poglej Pruska križarska vojna in Oton Otrok
Papež Gregor IX.
Papež Gregor IX., rojen kot Ugolino di Conti, je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 1145 Anagni, (Kampanija, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo) † 22. avgust 1241 Rim (Papeška država).
Poglej Pruska križarska vojna in Papež Gregor IX.
Papež Honorij III.
Papež Honorij III., rojen kot Cencio Savelli, je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * 1148 Rim, † 18. marec 1227 Rim (Papeška država, Italija).
Poglej Pruska križarska vojna in Papež Honorij III.
Papež Inocenc IV.
Papež Inocenc IV., rojen kot Sinibaldo Fieschi, je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 1195 Genova, Genovska republika, Sveto rimsko cesarstvo, † 7. december 1254, Neapelj, Sicilsko kraljestvo.
Poglej Pruska križarska vojna in Papež Inocenc IV.
Papež Urban IV.
Papež Urban IV., rojen kot Jacques Pantaléon, je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okoli 1185 Troyes (Šampanja-Ardeni, Francosko kraljestvo), † 2. oktober 1264 Perugia (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Pruska križarska vojna in Papež Urban IV.
Peta križarska vojna
Peta križarska vojna (1213–1221) je bil poskus krščanske Zahodne Evrope, da bi ponovno zavzela Jeruzalem in ostanek Svete dežele, tako da bi najprej porazila močni Ajubidski sultanat v Egiptu.
Poglej Pruska križarska vojna in Peta križarska vojna
Pjasti
Pjasti (poljsko Piastowie) so bili prva poljska vladarska dinastija.
Poglej Pruska križarska vojna in Pjasti
Plemenska vojvodina Saška
Plemenska vojvodina Saška okrog leta 1000. Plemenska vojvodina Saška, imenovana tudi Stara Saška, je bila srednjeveška vojvodina, ki je bila v obdobju od konca 9. stoletja do leta 1180 na ozemlju med spodnjim Renom, spodnjo Labo in porečjem Eiderja.
Poglej Pruska križarska vojna in Plemenska vojvodina Saška
Poganstvo
Poganstvo je skupen naziv za več ne-judovsko-krščanskih mnogoboštvenih religij.
Poglej Pruska križarska vojna in Poganstvo
Pogezani
|group.
Poglej Pruska križarska vojna in Pogezani
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Pruska križarska vojna in Poljska
Pomerelija
Pomerelija (nemško Pomerellen, Pommerellen, latinsko Pomerellia, Pomerania, poljsko Pomerelia (redko uporabljeno)) znana tudi kot Vzhodno Pomorjansko (poljsko Pomorze Wschodnie) in Nadvislansko Pomorjansko (poljsko Pomorze Nadwiślańskie), pred drugo svetovno vojno tudi kot Poljsko Pomorjansko, je zgodovinska podregija Pomorjanskega na južni obali Baltika.
Poglej Pruska križarska vojna in Pomerelija
Pomezani
Pomezani so bili pruski klan.
Poglej Pruska križarska vojna in Pomezani
Pomorjansko
Pomorjansko (poljsko Pomorze, nemško Pommern) je zgodovinska regija na južni obali Baltskega morja v srednji Evropi, razdeljena med Poljsko in Nemčijo.
Poglej Pruska križarska vojna in Pomorjansko
Prusi
Baltska plemena okrog leta 1200; meje med njihovimi ozemlji so približne. Prusi je skupen naziv za baltska plemena, ki so do srednjega veka živela ob spodnji Visli in Njemenu.
Poglej Pruska križarska vojna in Prusi
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Pruska križarska vojna in Rim
Rimini
Rimini je italijansko obmorsko mesto in glavno mesto pokrajine Rimini v italijanski deželi Emilija - Romanja.
Poglej Pruska križarska vojna in Rimini
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Poglej Pruska križarska vojna in Rudolf I. Habsburški
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Pruska križarska vojna in Rusija
Sambijci
Sambijci so bili prusko pleme, naseljeno na Sambijskem polotoku severno od Königsberga (danes Kaliningrad).
Poglej Pruska križarska vojna in Sambijci
Samogiti
Samogiti (samogitsko Žemaitē, litovsko Žemaičiai, latvijsko Žemaiši) so podskupina Litovcev, naseljenih v Samogitiji v Litvi.
Poglej Pruska križarska vojna in Samogiti
Samogitija
Samogitija ali Žemaitija (samogitsko Žemaitėjė, litovsko Žemaitija) je ena od petih damografskih regij Litve in v preteklosti ena od dveh glavnih upravnih enot Velike litovske kneževine.
Poglej Pruska križarska vojna in Samogitija
Skalmantas
Skalmantas ali Skolomend je bil litovski plemič in morda prednik dinastije Gediminovičev.
Poglej Pruska križarska vojna in Skalmantas
Skalvi
Skalvi in druga baltska plemena okoli leta 1200; vzhodni Balti so obarvani v rjavih tonih, zahodni pa v zelenih; meje med ljudstvi so približne Ozemlje Skalvov na sodobnem zemljevidu Skalvi, znani tudi kot Skalvijani (litovsko Skalviai, nemško Schalauer) so bili baltsko pleme, sorodno Prusom.
Poglej Pruska križarska vojna in Skalvi
Skomantas Jatvinški
Skomantas ali Komantas (latinsko Koommat, nemško Skomand in Skumand) je bil vpliven jatvinški vojvoda in poganski svečenik, * okoli 1225 ?, † po 1285.
Poglej Pruska križarska vojna in Skomantas Jatvinški
Sveta dežela
Sveta dežela je naziv za deželo, kjer je živel in deloval Jezus Kristus.
Poglej Pruska križarska vojna in Sveta dežela
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Pruska križarska vojna in Sveto rimsko cesarstvo
Svetopolk II. Pomorjanski
Svetopolk II.
Poglej Pruska križarska vojna in Svetopolk II. Pomorjanski
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Poglej Pruska križarska vojna in Tevtonski viteški red
Tlačanstvo
Oblačila sužnjev ali tlačanov od 6. do 12. stoletja Tlačanstvo je bila oblika fevdalnega odnosa med fevdalcem in podložnikom (kmetom), ki je temeljil na tlaki: prisilnem delu za zemljiškega gospoda.
Poglej Pruska križarska vojna in Tlačanstvo
Torunj
Mestna hiša v Torunju Dabska palača Torunj ((Torń) je staro srednjeveško mesto v severni Poljski ob reki Visli, domnevno blizu geografskega središča Evrope. Mesto je imelo leta 2004 208.386 prebivalcev in je eno od dveh glavnih mest Kujavsko-Pomorjanskega vojvodstva. Torunj je eno najlepših mest v Evropi z izredno bogato in lepo ohranjeno arhitekturo v gotskem slogu, zato je uvrščeno tudi na Unescov seznam kulturne dediščine.
Poglej Pruska križarska vojna in Torunj
Traidenis
Traidenis je bil od leta 1270 (ali 1269) do leta 1282 knez Velike litovske kneževine, * 1220, † 1282, Kernavė.
Poglej Pruska križarska vojna in Traidenis
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Poglej Pruska križarska vojna in Transilvanija
Valdemar II. Danski
Valdemar II.
Poglej Pruska križarska vojna in Valdemar II. Danski
Varmi
Varmi (poljsko Warmowie, litovsko Varmiai) so bili prusko pleme, naseljeno v Varmiji (poljsko Warmia, latinsko Varmia, nemško Ermland, litovsko Varmė), ki se približno ujema s sedanjim poljskim Varminsko-mazurskim vojvodstvom. Manjši severni del pripada Rusiji. Ozemlje Varmije omejujejo laguna Visle in reki Łyna in Pasłęka.
Poglej Pruska križarska vojna in Varmi
Varmija
Varmija (poljsko Warmia, nemško Ermland, staroprusko Wārmi, litovsko Varmė) je zgodovinska pokrajina v severni Poljski.
Poglej Pruska križarska vojna in Varmija
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Poglej Pruska križarska vojna in Vazal
Velika litovska kneževina
Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское) je bila od 13. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast).
Poglej Pruska križarska vojna in Velika litovska kneževina
Visla
Visla je s 1047 kilometri najdaljša reka na Poljskem, hkrati najdaljša reka baltiškega povodja in 9 najdaljša v Evropi.
Poglej Pruska križarska vojna in Visla
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Pruska križarska vojna in Vojvodina Avstrija
Vojvodina Braunschweig-Lüneburg
Vojvodina Braunschweig-Lüneburg je bila vojvodina Svetega rimskega cesarstva na območju današnje nemške zvezne dežele Spodnje Saške, v obdobju 1235-1806.
Poglej Pruska križarska vojna in Vojvodina Braunschweig-Lüneburg
Wulfstan iz Hedebyja
Alfreda Wulfstanovo poročilo, v katerem so omenjeni Stari Prusi; izdaja iz leta 895 Wulfstan iz Hedebyja je bil popotnik in trgovec iz poznega 9.
Poglej Pruska križarska vojna in Wulfstan iz Hedebyja