Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Prižnica Sienske stolnice

Index Prižnica Sienske stolnice

Prižnica v Sienski stolnici je osmerokotna zgradba v Sienski stolnici, ki so jo oblikovali Nicola Pisano in njegovi pomočniki Arnolfo di Cambio, Lapo di Ricevuto in Nicolasov sin Giovanni Pisano med jesenjo 1265 in jesenjo 1268.

Kazalo

  1. 38 odnosi: Apulija, Aritmetika, Astronomija, Betlehem, Carrarski marmor, Ceh, Chiaroscúro, Dialektika, Filozofija, Friderik II. Hohenstaufen, Giorgio Vasari, Giovanni Pisano, Glasba, Gotska arhitektura, Granit, Grifin, Herod Veliki, Italijanska renesansa, Kapitel, Korintski slog, Krstilnica v Pisi, Marijino oznanjenje, Marmor, Nicola Pisano, Porfir, Prezbiterij, Prižnica, Relief (umetnost), Retorika, Sarkofag, Siena, Sienska stolnica, Slovnica, Sodni dan, Steber, Sveta družina, Sveta Marija, Sveti Jožef.

Apulija

Apúlija (italijansko Puglia, tudi Puglie) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Prižnica Sienske stolnice in Apulija

Aritmetika

Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.

Poglej Prižnica Sienske stolnice in Aritmetika

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Poglej Prižnica Sienske stolnice in Astronomija

Betlehem

Center današnjega Betlehema, Omarjeva mošeja bazilike Kristusovega rojstva Betlehem (hebrejsko.

Poglej Prižnica Sienske stolnice in Betlehem

Carrarski marmor

Carrarski marmor Carrarski marmor so v antiki imenovali marmor lunensis.

Poglej Prižnica Sienske stolnice in Carrarski marmor

Ceh

Ceh je bilo obrtno stanovsko in socialno združenje, ki je bilo značilno za obdobje srednjega veka.

Poglej Prižnica Sienske stolnice in Ceh

Chiaroscúro

Caravaggio, ''Sveti Janez Krstnik'', 1604, olje na platnu, 172,5 x 104,5 cm, Muzej umetnosti Nelson-Atkins, Kansas City, Missouri Chiaroscúro (Chiaro-scuro, svetlo-temno, claire-obscure) je italijanski izraz za posebno zgodovinsko razvit način uporabe likovnega elementa »svetlo-temno«, s katerim označujemo v slikarstvu igro in uravnoteženost kontrastov med svetlobo in senco; tehnika prikazovanja v likovni umetnosti, ko svetloba postopno prehaja v senco v želji da se ustvari iluzija tridimenzionalnih predmetov v prostoru.

Poglej Prižnica Sienske stolnice in Chiaroscúro

Dialektika

Dialéktika (grško διαλεκτική: dialektiké - argumentacija, veščina razpravljanja, razgovor)) veščina razpravljanja oziroma preiskovanja bivajočega, po kateri se iz razcepa med določeno tezo, za katero se zdi, da je sprva smiselno opredeljena, preide preko spodbijanj in dokazovanja protislovij v tezi sami (antiteza) do novega, nadgrajenega odgovora (sinteza), ki odpravlja notranja protislovja prvih dveh tez.

Poglej Prižnica Sienske stolnice in Dialektika

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Poglej Prižnica Sienske stolnice in Filozofija

Friderik II. Hohenstaufen

Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).

Poglej Prižnica Sienske stolnice in Friderik II. Hohenstaufen

Giorgio Vasari

Giorgio Vasari, italijanski slikar, arhitekt, pisatelj in zgodovinar, * 30. julij 1511, † 27. junij 1574.

Poglej Prižnica Sienske stolnice in Giorgio Vasari

Giovanni Pisano

Giovanni Pisano, italijanski kipar, slikar in arhitekt, * 1250, † 1315, ki je delal v mestih Pisa, Siena in Pistoia.

Poglej Prižnica Sienske stolnice in Giovanni Pisano

Glasba

Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.

Poglej Prižnica Sienske stolnice in Glasba

Gotska arhitektura

stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.

Poglej Prižnica Sienske stolnice in Gotska arhitektura

Granit

ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.

Poglej Prižnica Sienske stolnice in Granit

Grifin

Ahemenidski grifin v Perzepolisu Islamski grifin v muzeju katedrale v Pisi Srednjeveška tapiserija, Basel, okoli 1450 Grifin ali grifon (grško: γρύφων, grýphōn, ali γρύπων, grýpōn, zgodnje oblika γρύψ, grýps; latinsko: gryphus) je legendarno bitje s telesom, repom in zadnjimi nogami leva; glava in peruti so orlova; in orlovimi kremplji na prednjih nogah.

Poglej Prižnica Sienske stolnice in Grifin

Herod Veliki

Herod Veliki (imenovan tudi Herod I., hebrejsko, grško) je bil vladar Judeje od leta 37 pr. n. št. do leta 4 pr. n. št. * 74 pr. n. št.(?); +4 pr. n. št. Jeruzalem.

Poglej Prižnica Sienske stolnice in Herod Veliki

Italijanska renesansa

Italijanska renesansa (italijansko Rinascimento) je bilo obdobje italijanske zgodovine, ki se je začelo v 14.

Poglej Prižnica Sienske stolnice in Italijanska renesansa

Kapitel

Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.

Poglej Prižnica Sienske stolnice in Kapitel

Korintski slog

Stebri korintskega sloga na Jupitrovem templju v Atenah Korintski slog ali korintski red je eden od slogov v klasični grški arhitekturi z značilnimi stebri s 24 kanelurami in bazo kot jonski, ki ji je dodana kvadratna plošča plinta s kapitelom, oblikovanim kot košara s stiliziranimi listi akanta.

Poglej Prižnica Sienske stolnice in Korintski slog

Krstilnica v Pisi

Krstilnica sv.

Poglej Prižnica Sienske stolnice in Krstilnica v Pisi

Marijino oznanjenje

Oznanjenje, Melozzo da Forlì Marijino oznanjenje, El Greco, 1575 Oznanjenje, Sandro Botticelli Marijino oznanjenje (tudi Gospodovo oznanjenje ali Jezusovo utelešenje) je za kristjane dogodek, ko je nadangel Gabrijel Mariji napovedal, da bo čudežno rodila sina Jezusa.

Poglej Prižnica Sienske stolnice in Marijino oznanjenje

Marmor

Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.

Poglej Prižnica Sienske stolnice in Marmor

Nicola Pisano

Nicola Pisano (imenovan tudi Niccolò Pisano, Nicola de Apulia ali Nicola Pisanus, 1220/1225 - 1284) je bil italijanski kipar in arhitekt, katerega delo je zaznamovano s klasičnim rimskim kiparskim slogom.

Poglej Prižnica Sienske stolnice in Nicola Pisano

Porfir

Porfir Porfir je skupno ime za vse magmatske kamnine z velikim deležem ortoklaza in obarvanih mineralov in s porfirsko strukturo, pa tudi skrajšana označitev za kremenov porfir ali ortofir.

Poglej Prižnica Sienske stolnice in Porfir

Prezbiterij

Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.

Poglej Prižnica Sienske stolnice in Prezbiterij

Prižnica

cerkvi sv. Trojice v Ljubljani Prížnica tudi kancel (zastarelo: léca) (lat. cancellus 'pregraja') je poseben del cerkve, kjer duhovnik vernikom podaja pridigo.

Poglej Prižnica Sienske stolnice in Prižnica

Relief (umetnost)

Perzijski ''mid-relief'' (mezzo-rilievo) iz dinastije Qajar, Tangeh Savashi v Iranu, dve fazi nizkega reliefa. Podoba visokega reliefa na frizu Parnassus v Albert Memorial v Londonu. Večina glav in številne noge so prisekane, torzi pa odstopajo od ozadja. Relief ali pridvig je kiparsko oblikovanje, kjer kipar oblikuje figure ali druge oblike, ki ne stojijo prosto ampak so vezane na ravnino oziroma od nje odstopajo.

Poglej Prižnica Sienske stolnice in Relief (umetnost)

Retorika

Retórika ali govórništvo je veda, ki se ukvarja s pravilnim govorjenjem, izbranim besedjem, pravilno artikulacijo, suverenim in uglajenim nastopom, prezentnim obnašanjem, obvladovanjem mimike in gestikulacije ter sposobnostjo z zapisovanjem govorjenega teksta ter njegove izvedbe pred posameznikom, skupino ljudi, mikrofonom ali kamero.

Poglej Prižnica Sienske stolnice in Retorika

Sarkofag

Vipavi Sarkofag je škatlasta pogrebna krsta za truplo, najpogosteje izklesana iz kamna in stoji nad zemljo, lahko pa je tudi zakopana.

Poglej Prižnica Sienske stolnice in Sarkofag

Siena

Siena (latinsko: Sena Iulia) je mesto v italijanski deželi Toskani.

Poglej Prižnica Sienske stolnice in Siena

Sienska stolnica

Sienska stolnica (italijansko: Duomo di Siena) je srednjeveška cerkev v Sieni v Italiji, ki je bila od najzgodnejših časov posvečena kot rimokatoliška marijanska cerkev in je danes posvečena Marijinemu vnebovzetju.

Poglej Prižnica Sienske stolnice in Sienska stolnica

Slovnica

Slovnica (tudi gramatika) je sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov.

Poglej Prižnica Sienske stolnice in Slovnica

Sodni dan

''Poslednja sodba'', ilustracija iz rokopisa Sijajni horarij vojvode Berrijskega, okoli 1410 Sodni dan, poslednja sodba ali vesoljna sodba je v krščanski in islamski eshatologiji dogodek, ko bo Bog ob koncu sveta presodil vse ljudi (takrat žive in tudi že mrtve) in jih razdelil na dve veliki skupini: slabe, ki bodo pogubljeni, in dobre, ki bodo zveličani.

Poglej Prižnica Sienske stolnice in Sodni dan

Steber

Steber v arhitekturi in statiki je konstrukcijski element, ki prenaša težo pritiska od zgoraj na druge konstrukcijske elemente spodaj.

Poglej Prižnica Sienske stolnice in Steber

Sveta družina

Sveto družino sestavljajo otrok Jezus, Devica Marija in sveti Jožef.

Poglej Prižnica Sienske stolnice in Sveta družina

Sveta Marija

Sveta Marija ali Blažena Devica Marija ali Mati Božja (hebrejsko in aramejsko Maryām; grško, Mariam, ali, Maria; latinsko Maria; arabsko Maryam), po krščanskem in muslimanskem verovanju mati Jezusa Kristusa in žena tesarja Jožefa iz Nazareta, * 8. september (?) med 25 pr. n. št.

Poglej Prižnica Sienske stolnice in Sveta Marija

Sveti Jožef

Svéti Jóžef je bil po Svetem pismu mož svete Marije, ki je rodila Jezusa.

Poglej Prižnica Sienske stolnice in Sveti Jožef