Kazalo
35 odnosi: Albedo, Anizotropija, Asteroid, Dvojni asteroid, Elipsoid, Foton, Frekvenca, Gibalna količina, Hitrost, Hitrost svetlobe, Kotna hitrost, Kotna stopinja, Kotni pospešek, Meritev, Nagib vrtilne osi, Naklon tira, Navor, Nebesna mehanika, Nebesno telo, Os vrtenja, Planckova konstanta, Pojav, Pojav Jarkovskega, Precesija, Razdalja, Sevanje, Sila, Sonce, Sunek sile, Telo (fizika), Toplotno sevanje, Vrtenje, 1862 Apolon, 2000, 2007.
Albedo
sončne svetlobe relativno glede na različne pogoje površin Albedo ali koeficient odbojnosti (tudi odbojnost) je mera za svetlobno odbojnost površine telesa.
Poglej Pojav JORP in Albedo
Anizotropija
Anizotropíja (izraz izvira iz dveh grških besed: sóo – neenakomerno in: trópos – smer, ter prefiksa: án, ki pomeni negacijo) je značilnost nekaterih snovi, ki se kaže v tem, da je neka značilnost odvisna od smeri.
Poglej Pojav JORP in Anizotropija
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Pojav JORP in Asteroid
Dvojni asteroid
Dvojni asteroid (tudi binarni asteroid) je sistem dveh asteroidov, ki krožita okoli skupnega gravitacijskega središča podobno kot v dvozvezdju.
Poglej Pojav JORP in Dvojni asteroid
Elipsoid
Elipsoid z osmi ''(a, b, c).
Poglej Pojav JORP in Elipsoid
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Pojav JORP in Foton
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Poglej Pojav JORP in Frekvenca
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Poglej Pojav JORP in Gibalna količina
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Pojav JORP in Hitrost
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Pojav JORP in Hitrost svetlobe
Kotna hitrost
Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.
Poglej Pojav JORP in Kotna hitrost
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Poglej Pojav JORP in Kotna stopinja
Kotni pospešek
Kótni pospéšek je v fiziki količina, določena kot odvod kotne hitrosti po času.
Poglej Pojav JORP in Kotni pospešek
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Pojav JORP in Meritev
Nagib vrtilne osi
Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.
Poglej Pojav JORP in Nagib vrtilne osi
Naklon tira
''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.
Poglej Pojav JORP in Naklon tira
Navor
Navòr (starejša izraza vrtílni momènt in rotacíjski momènt) (oznaka M) je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa.
Poglej Pojav JORP in Navor
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Poglej Pojav JORP in Nebesna mehanika
Nebesno telo
Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.
Poglej Pojav JORP in Nebesno telo
Os vrtenja
Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.
Poglej Pojav JORP in Os vrtenja
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Poglej Pojav JORP in Planckova konstanta
Pojav
Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.
Poglej Pojav JORP in Pojav
Pojav Jarkovskega
'''Pojav Jarkovskega:''' Sila na asteroid nastane zaradi izsevanih fotonov. Na sliki je prikazana sila za progradno se gibajoči asteroid. V tem primeru komponenta sile deluje v smeri gibanja asteroida. Asteroid se v spirali oddaljuje od Sonca Pojáv Jarkovskega se kaže kot izredno majhna (netežnostna) sila, ki je posledica anizotropnega (ali odvisnega od smeri) sevanja termičnih fotonov s površine nebesnih teles.
Poglej Pojav JORP in Pojav Jarkovskega
Precesija
Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.
Poglej Pojav JORP in Precesija
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Poglej Pojav JORP in Razdalja
Sevanje
Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.
Poglej Pojav JORP in Sevanje
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Pojav JORP in Sila
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Pojav JORP in Sonce
Sunek sile
Prožni sunek Súnek síle (tudi impúlz; označba I, redkeje tudi J, N) je v mehaniki količina, ki spremeni gibalno količino gibajočega se telesa.
Poglej Pojav JORP in Sunek sile
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Poglej Pojav JORP in Telo (fizika)
Toplotno sevanje
vidne svetlobe je od 380 do 750 nm. infrardečo kamero (glej termografija). Toplotno sevanje je elektromagnetno valovanje, ki nastane pri toplotnem gibanju nabitih delcev v snovi.
Poglej Pojav JORP in Toplotno sevanje
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Poglej Pojav JORP in Vrtenje
1862 Apolon
1862 Apolon (mednarodno ime 1862 Apollo) je asteroid tipa Q. Odkril ga je Karl Wilhelm Reinmuth v letu 1932.
Poglej Pojav JORP in 1862 Apolon
2000
2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Pojav JORP in 2000
2007
2007 (MMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek in končalo s ponedeljkom.
Poglej Pojav JORP in 2007
Prav tako znan kot Pojav Jarkovski-O’Keefe-Radzijevski-Paddack.