Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Ploščati matije

Index Ploščati matije

Ploščati matije (znanstveno ime Trogulidae) so družina suhih južin z okoli 45 poznanimi vrstami.

Kazalo

  1. 37 odnosi: Alžirija, Avstrija, Španija, Členonožci, Balearski otoki, Carl Linnaeus, Dalmacija, Družina (biologija), Egipt, Eocen, Evropa, Francija, Giovanni Antonio Scopoli, Grčija, Grščina, Hercegovina, Iran, Italija, Izrael, Kavkaz, Korzika, Kreta, Obustni aparat, Pajkovci, Pierre André Latreille, Polži, Portugalska, Prst (pedologija), Sardinija, Severna Amerika, Sicilija, Sredozemlje, Suhe južine, Tipalnica, Vrsta (biologija), Znanstvena klasifikacija živih bitij, Zunanji skelet.

  2. Suhe južine

Alžirija

Ljudska demokratična republika Alžirija je država v severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na severovzhodu na Tunizijo, na vzhodu na Libijo, na jugovzhodu na Niger, na jugozahodu na Mali in Mavretanijo, ter na zahodu na Maroko.

Poglej Ploščati matije in Alžirija

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Poglej Ploščati matije in Avstrija

Španija

Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.

Poglej Ploščati matije in Španija

Členonožci

Členonožci (tʃlenɔ'nɔʒtsi) so skupina nevretenčarjev iz najštevilčnejšega debla Arthropoda (ˈɑːrθrəpɒdɑ; grško ἄρθρον (arthron-sklep) + ποδός (podos-stopalo)).

Poglej Ploščati matije in Členonožci

Balearski otoki

Balearski otoki (katalonsko Illes Balears, špansko Islas Baleares) je otočje v zahodnem delu Sredozemskega morja, imenovanem tudi Balearsko morje.

Poglej Ploščati matije in Balearski otoki

Carl Linnaeus

Carl Linnaeus (latinizirano Carolus Linnaeus; po prejemu plemištva kot), švedski botanik, zdravnik in zoolog, * 23. maj 1707, Råshult, Smalandia, Švedska, † 10. januar 1778, Uppsala.

Poglej Ploščati matije in Carl Linnaeus

Dalmacija

Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.

Poglej Ploščati matije in Dalmacija

Družina (biologija)

Družína (latinsko familia; množina familiae) je v biologiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od reda.

Poglej Ploščati matije in Družina (biologija)

Egipt

Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.

Poglej Ploščati matije in Egipt

Eocen

Eocen je geološka doba, ki je trajala od pred 56 do 34 milijonov let in je pomemben del geološke zgodovine v drugem delu paleogenskega obdobja v kenozoiku.

Poglej Ploščati matije in Eocen

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Poglej Ploščati matije in Evropa

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Poglej Ploščati matije in Francija

Giovanni Antonio Scopoli

Janez Anton Scopoli (tudi Giovanni Antonio Scopoli), tirolski zdravnik in naravoslovec, * 3. junij 1723, Cavalese, Val di Fiemme, Habsburška monarhija, † 8. maj 1788, Pavia (danes Italija).

Poglej Ploščati matije in Giovanni Antonio Scopoli

Grčija

Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Ploščati matije in Grčija

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Poglej Ploščati matije in Grščina

Hercegovina

Približno območje Hercegovine znotraj BiH (rdeče) Hercegovína je pokrajina na jugu države Bosne in Hercegovine.

Poglej Ploščati matije in Hercegovina

Iran

Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.

Poglej Ploščati matije in Iran

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Ploščati matije in Italija

Izrael

Izrael uradno Država Izrael (label) je visoko razvita bližnjevzhodna država.

Poglej Ploščati matije in Izrael

Kavkaz

Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.

Poglej Ploščati matije in Kavkaz

Korzika

Korzika je z dobrimi 8.700 km2 četrti največji otok v Sredozemskem morju in hkrati francoska regija, nahaja pa se zahodno od Apeninskega polotoka.

Poglej Ploščati matije in Korzika

Kreta

Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).

Poglej Ploščati matije in Kreta

Obustni aparat

Obustni aparat je skupina okončin na sprednjem delu telesa členonožcev, ki primarno opravlja vlogo začetne mehanske obdelave hrane ter usmerjanja proti ustom.

Poglej Ploščati matije in Obustni aparat

Pajkovci

Pájkovci (znanstveno ime Arachnida, iz grške άράχνη - arachne: pajek) so razred členonožcev iz poddebla pipalkarjev.

Poglej Ploščati matije in Pajkovci

Pierre André Latreille

Pierre André Latreille, francoski rimskokatoliški duhovnik, entomolog, akademik in predavatelj, * 20. november 1762, Brive-la-Gaillarde, † 6. februar 1833, Pariz.

Poglej Ploščati matije in Pierre André Latreille

Polži

Polži (znanstveno ime Gastropoda) so mehkužci z nesomerno zgradbo telesa.

Poglej Ploščati matije in Polži

Portugalska

Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.

Poglej Ploščati matije in Portugalska

Prst (pedologija)

Podzol, tipična tla iglastih ali borealnih gozdov Pŕst je geografski izraz za tla.

Poglej Ploščati matije in Prst (pedologija)

Sardinija

Capo del Falcone - panoramska slika Sardinija (italijansko Sardegna, sardinsko Sardìgna ali Sardìnnia, sasarsko Sardhigna, galursko Saldigna, algareško Sardenya, tabarkin Sardegna) je s površino približno 24.000 km2 za Sicilijo drugi največji otok na Sredozemskem morju in na ozemlju Italije.

Poglej Ploščati matije in Sardinija

Severna Amerika

Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.

Poglej Ploščati matije in Severna Amerika

Sicilija

Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.

Poglej Ploščati matije in Sicilija

Sredozemlje

Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.

Poglej Ploščati matije in Sredozemlje

Suhe južine

Suhe južine ali matije (znanstveno ime Opiliones, nekdaj Phalangida) so red pajkovcev, v katerega uvrščamo okoli 6.500 danes živečih opisanih vrst, ki jih prepoznamo predvsem po zelo dolgih in tankih nogah, čeprav to ni lastnost vseh vrst.

Poglej Ploščati matije in Suhe južine

Tipalnica

Tipálnice, tudi tipálke ali anténe, so parne okončine, ki izraščajo iz prvih členov telesa členonožcev.

Poglej Ploščati matije in Tipalnica

Vrsta (biologija)

Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.

Poglej Ploščati matije in Vrsta (biologija)

Znanstvena klasifikacija živih bitij

150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.

Poglej Ploščati matije in Znanstvena klasifikacija živih bitij

Zunanji skelet

pajka polžja hišica Zunanji skelet (s tujko eksoskelet) je tip oporne strukture pri živalih v obliki trdnega ovoja, ki predstavlja zunanjo plast telesa.

Poglej Ploščati matije in Zunanji skelet

Glej tudi

Suhe južine

Prav tako znan kot Trogulidae.