Kazalo
42 odnosi: Afrodita, Antična Šparta, Ares, Atena, Auguste Renoir, Christoph Willibald Gluck, Erida (boginja), Evripid, Grška mitologija, Harite, Helena (mitologija), Hera, Hesperide, Hore, Iliada, Iluminiran rokopis, Jacob Jordaens, Lucas Cranach starejši, Lukijan, Majolika, Manierizem, Menelaj, Narodna galerija, London, Paul Cézanne, Pavzanij (geograf), Peter Paul Rubens, Publij Ovidij Naso, Raffaello Santi, Rdečefiguralni dekorativni slog, Renesančna umetnost, Rim, Rimska umetnost, Rimski koledar, Salvador Dalí, Santorini, Sarkofag, Slikarsko stojalo, Starogrška umetnost, Troja, Trojanska vojna, Ustanovitev Rima, Zevs.
Afrodita
Afrodite'' Afroditin kip Afrodita je v grški mitologiji boginja ljubezni, lepote, spolnega poželenja in zaščitnica zaljubljencev.
Poglej Parisova sodba in Afrodita
Antična Šparta
Antična Šparta (dorsko Σπάρτα, Spárta, atiško Σπάρτη, Spárti, starogrško Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrote v Lakoniji.
Poglej Parisova sodba in Antična Šparta
Ares
Ares je bil v grški mitologiji bog vojne in bojnega polja.
Poglej Parisova sodba in Ares
Atena
Aténa (grško, Athēnâ ali, Athénē; dorsko, Asána; latinsko Minerva) je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in vojaške discipline (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje).
Poglej Parisova sodba in Atena
Auguste Renoir
Pierre-Auguste Renoir, splošno znan kot Auguste Renoir (francosko; 25. februar 1841 - 3. december 1919), je bil francoski umetnik in vodilni slikar v razvoju impresionističnega sloga.
Poglej Parisova sodba in Auguste Renoir
Christoph Willibald Gluck
Christoph Willibald Gluck, nemški operni skladatelj, * 2. julij 1714 Erasbach (Bavarska), † 15. november 1787, Dunaj, Avstrija.
Poglej Parisova sodba in Christoph Willibald Gluck
Erida (boginja)
Erida (okrog 520 pr. n. št.) Êrida je v grški mitologiji sestra boga Aresa; boginja prepira in nesloge.
Poglej Parisova sodba in Erida (boginja)
Evripid
Evrípid ali Evrípides (Euripídes), starogrški dramatik, * okoli 480 pr. n. št., † 406 pr. n. št. Evripid je bil zadnji od treh velikih tragedov klasičnih Aten (druga dva sta bila Ajshil in Sofoklej).
Poglej Parisova sodba in Evripid
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Parisova sodba in Grška mitologija
Harite
Kip Harit Harite so v grški mitologiji tri Zevsove hčerke, boginje lepote, ljubkosti in miline; Evfrozina, Aglaja in Talija.
Poglej Parisova sodba in Harite
Helena (mitologija)
Helena in Paris Helena je v grški mitologiji hči Zevsa in Lede; sestra Kastorja in Polidevka.
Poglej Parisova sodba in Helena (mitologija)
Hera
Hera Campana Hera je bila v grški mitologiji hčerka Kronosa in Ree ter sestra in žena Zevsa.
Poglej Parisova sodba in Hera
Hesperide
Hesperide so v grški mitologiji Atlasove hčere, ki so skupaj z zmajem Ladonom varovale drevesa z zlatimi jabolki življenja.
Poglej Parisova sodba in Hesperide
Hore
Dioniz in Hore Hore so v grški mitologiji tri boginje, hčere Zevsa in Temide.
Poglej Parisova sodba in Hore
Iliada
Ambrozijanske Iliade) Iliada (v stari grščini: Ἰλιάς 'Iliás'; omenja se tudi kot Pesem o Ilionu) je ep, napisan v daktilskem heksametru, katerega avtorstvo se tradicionalno pripisuje Homerju.
Poglej Parisova sodba in Iliada
Iluminiran rokopis
samostana Stična, ok. leta 1180 Iluminiran rokopis je rokopis, v katerem je besedilo dopolnjeno s takšno dekoracijo, kot so okrašene velike začetnice, obrobe (marginalije) in miniaturne ilustracije.
Poglej Parisova sodba in Iluminiran rokopis
Jacob Jordaens
Jacob (Jacques) Jordaens, flamski slikar, risar in oblikovalec tapiserij, * 19. maj 1593, Antwerpen, † 18. oktober 1678, Antwerpen Znan je bil po svojih zgodovinskih slikah, žanrskih prizorih in portretih.
Poglej Parisova sodba in Jacob Jordaens
Lucas Cranach starejši
Lucas Cranach starejši (Lucas Cranach der Ältere; ok. 1472 – 16. oktober 1553) je bil nemški renesančni slikar in grafik v lesorezu in gravuri.
Poglej Parisova sodba in Lucas Cranach starejši
Lukijan
Lukijan iz Samosate (grško Λουκιανὸς ὁ Σαμοσατεύς, latinsko Lucianus Samosatensis; cca 125 – po 180) je bil sirski retorik in zelo cenjen satirični pisec, ki je pisal v grščini, poznan je bil po izjemno bogatem opusu.
Poglej Parisova sodba in Lukijan
Majolika
Dekoracija krožnika iz Castel Durante, okoli 1550-1570 (Musée des Beaux-Arts de Lille) Majolika je vrsta italijanske keramike, ki je prekrita s kositrno, belo glazuro.
Poglej Parisova sodba in Majolika
Manierizem
Manierizem, znan tudi kot pozna renesansa, je slog evropske umetnosti, ki se je pojavil v poznejših letih italijanske visoke renesanse okoli leta 1520, razširil se je približno do leta 1530 in trajal približno do konca 16.
Poglej Parisova sodba in Manierizem
Menelaj
V grški mitologiji je bil Meneláj (Μενέλαος,, »srd ljudstva«) kralj mikenske (pred-dorske) Šparte.
Poglej Parisova sodba in Menelaj
Narodna galerija, London
Narodna galerija (angleško National Gallery) je muzej umetnosti na trgu Trafalgar Square v Westminster Cityju v osrednjem Londonu.
Poglej Parisova sodba in Narodna galerija, London
Paul Cézanne
Paul Cézanne, francoski postimpresionistični slikar, * 19. januar 1839, Aix-en-Provence, Francija, † 22. oktober 1906, Aix-en-Provence.
Poglej Parisova sodba in Paul Cézanne
Pavzanij (geograf)
Pavzanij (grško: Pausanias; okoli 110–180 n. št.) je bil grški popotnik in geograf, ki je živel v času Hadrijana, Antonina Pija in Marka Avrelija.
Poglej Parisova sodba in Pavzanij (geograf)
Peter Paul Rubens
Sir Peter Paul Rubens, flamski slikar, * 28.
Poglej Parisova sodba in Peter Paul Rubens
Publij Ovidij Naso
Publij Ovidij Nazon, bolje znan kot Ovidij ali Ovid, rimski pesnik, * 20. marec 43 pr. n. št., Sulmona, † 17, Tomi.
Poglej Parisova sodba in Publij Ovidij Naso
Raffaello Santi
''Portret Francesco Maria della Rovere'' (1514), Czartoryski Museum, Krakov (izgubljen med drugo svetovno vojno) Rafael, tudi Raffael da Urbino, Raffaello Santi, Raffaello Sanzio ali Rafaelo, italijanski renesančni slikar in arhitekt visoke renesanse * verjetno 6. april 1483, Urbino, † 6.
Poglej Parisova sodba in Raffaello Santi
Rdečefiguralni dekorativni slog
Rdečefiguralni dekorativni slog je eden najpomembnejših slogov figuralnega grškega vaznega slikarstva.
Poglej Parisova sodba in Rdečefiguralni dekorativni slog
Renesančna umetnost
Renesančna umetnost je slikarstvo, kiparstvo in dekorativna umetnost obdobja evropske zgodovine, ki se je v Italiji pojavila kot poseben slog okoli leta 1400, vzporedno z razvojem v filozofiji, literaturi, glasbi in znanosti.
Poglej Parisova sodba in Renesančna umetnost
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Parisova sodba in Rim
Rimska umetnost
Rimska umetnost se nanaša na vizualne umetnosti, ki so nastale v antičnem Rimu in na ozemlju rimskega imperija.
Poglej Parisova sodba in Rimska umetnost
Rimski koledar
Rímski koledár temelji na eni izmed variant grških luninih koledarjev.
Poglej Parisova sodba in Rimski koledar
Salvador Dalí
Salvador Felip Jacint Dalí Domènech ali Salvador Felipe Jacinto Dalí Domènech, markiz Pubolski, španski umetnik, * 11. maj 1904, Figueres, Katalonija, Španija, † 23. januar 1989.
Poglej Parisova sodba in Salvador Dalí
Santorini
Satelitski posnetek Santorinija Santorini 3D Santorini /gr.
Poglej Parisova sodba in Santorini
Sarkofag
Vipavi Sarkofag je škatlasta pogrebna krsta za truplo, najpogosteje izklesana iz kamna in stoji nad zemljo, lahko pa je tudi zakopana.
Poglej Parisova sodba in Sarkofag
Slikarsko stojalo
Slikarsko stojalo ali štafelaj Slikarsko stojalo ali štafelaj je okvir, po navadi iz lesa ali kovine, ki ga slikar uporablja, ko dela svoje slike, za pritrditev tako da jih postavi nanj.
Poglej Parisova sodba in Slikarsko stojalo
Starogrška umetnost
Umetnost antične Grčije je zelo vplivala na kulturo mnogih držav po vsem svetu, še posebej v kiparstvu in arhitekturi.
Poglej Parisova sodba in Starogrška umetnost
Troja
Troja (starogrško Ἴλιον, Ilion ali Ἴλιος, Ilios in Τροία, Troia; latinsko Trōia in Īlium; hetitsko Wilusa ali Truwisa; turško Truva ali Troya) je bila starogrška mestna država (polis) v Mali Aziji, današnji Anatoliji v Turčiji.
Poglej Parisova sodba in Troja
Trojanska vojna
''Padec Troje'', Johann Georg Trautmann (1713–1769). Iz zbirke badenskih nadvojvod, Karlsruhe Trojánska vòjna je po izročilu vojna Ahajcev proti mestu Troja v Mali Aziji, povod zanjo pa je ugrabitev/pobeg Helene, žene špartanskega kralja Menelaja s Parisom, sinom trojanskega kralja Priama.
Poglej Parisova sodba in Trojanska vojna
Ustanovitev Rima
Volkulja z Romulom in Remom, simbol Rima Zgodba o ustanovitvi Rima je opisana v tradicionalnih zgodbah, ki so jih že stari Rimljani ohranjali kot najzgodnejšo zgodovino svojega mesta v smislu legend in mitov.
Poglej Parisova sodba in Ustanovitev Rima
Zevs
Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.
Poglej Parisova sodba in Zevs