Kazalo
47 odnosi: Alod, Šentpavel v Labotski dolini, Štajerska (vojvodina), Žalec, Žička kartuzija, Benediktinski samostan Osoje, Bernard Mariborski, Donava, Dravska marka, Friderik I. Barbarossa, Furlanija, Grad Žaženberk, Grad Dravograd, Grad Freudeneck, Grad Vojnik, Gradec, Henrik IX., bavarski vojvoda, Kartuzija, Kranjska, Križar, Laško, Leopold I. Štajerski, Maribor, Mejni grof, Ministerial, Oglejski patriarhat, Otokar IV. Štajerski, Otokarji, Pécs, Pordenone, Prelaz, Ptuj, Radeče, Radgona, Romanje, Samostan Vorau, Sava, Savinjska marka, Seznam oglejskih škofov in patriarhov, Slovenske Konjice, Spanheimi, Spodnja Avstrija, Sveto rimsko cesarstvo, Trušnje, Vazal, Velikovec, Vetrinj.
- Mejni grofje Štajerske
- Rojeni leta 1124
- Umrli leta 1164
Alod
Alod(ij) (latinsko allodium, staronemško Allod) je bila v fevdalizmu popolna lastnina zemlje, brez vseh dajatev in dolžnosti lastnika do druge osebe.
Poglej Otokar III. Štajerski in Alod
Šentpavel v Labotski dolini
Šentpavel v Labotski dolini (nemš.: Sankt Paul im Lavanttal) je trško mesto z okoli 1900 prebivalci (1. januar leta 2013) v okraju Volšperk (Wolfsberg) na avstrijskem Koroškem, občina pa jih ima okoli 3300 (2020).
Poglej Otokar III. Štajerski in Šentpavel v Labotski dolini
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Poglej Otokar III. Štajerski in Štajerska (vojvodina)
Žalec
Žalec je mesto s približno 5.000 prebivalci v Sloveniji zahodno od Celja, gospodarsko in upravno središče istoimenske občine.
Poglej Otokar III. Štajerski in Žalec
Žička kartuzija
Žička kartuzija, je nekdanji samostan kartuzijanskega verskega reda v dolini svetega Janeza Krstnika, v kraju Stare Slemene, v bližini naselja Žiče v občini Slovenske Konjice.
Poglej Otokar III. Štajerski in Žička kartuzija
Benediktinski samostan Osoje
Samostanska cerkev v Osojah Benediktinski samostan Osoje (nemško Benediktinerstiftes Ossiach) se je nahajal v naselju Osoje ob Osojskem jezeru na Koroškem v Avstriji.
Poglej Otokar III. Štajerski in Benediktinski samostan Osoje
Bernard Mariborski
Bernard Mariborski, pripadnik rodbine Spanheimov, grof v koroških Trušnjah, mejni grof (markiz) Podravske krajine, odvetnik samostana Šentpavel in udeleženec druge križarske vojne.
Poglej Otokar III. Štajerski in Bernard Mariborski
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Otokar III. Štajerski in Donava
Dravska marka
(nemško za " marko ob (reki) Dravi") je bilo zgodovinsko ozemlje Svetega rimskega cesarstva in njegovih predhodnikov v srednjem veku.
Poglej Otokar III. Štajerski in Dravska marka
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Poglej Otokar III. Štajerski in Friderik I. Barbarossa
Furlanija
Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Otokar III. Štajerski in Furlanija
Grad Žaženberk
Grad Žaženberk, ki je bil porušen že v 15.
Poglej Otokar III. Štajerski in Grad Žaženberk
Grad Dravograd
Grad Dravograd (nemško Ruine Unterdrauburg) se je nahajal na gorskem pomolu nad mestom Dravograd, od katerega so ostale neznatne ruševine.
Poglej Otokar III. Štajerski in Grad Dravograd
Grad Freudeneck
Grad Freudenek (nemško Freudenegg) je stal na strmi, delno skalnati vzpetini nad potokom Brnica, nad Starim Hrastnikom oz.
Poglej Otokar III. Štajerski in Grad Freudeneck
Grad Vojnik
Grad Vojnik (nemško (Hochenegg) je stal na vrhu Tomaževega hriba pri Tomažu nad Vojnikom, od katerega so ostali le še neznatni ostanki – obrambni jarek in kup kamenja.
Poglej Otokar III. Štajerski in Grad Vojnik
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Otokar III. Štajerski in Gradec
Henrik IX., bavarski vojvoda
Henrik IX.
Poglej Otokar III. Štajerski in Henrik IX., bavarski vojvoda
Kartuzija
Grande Chartreuse danes Kartuzija je poimenovanje za samostan katoliškega verskega reda kartuzijanov.
Poglej Otokar III. Štajerski in Kartuzija
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Otokar III. Štajerski in Kranjska
Križar
Krížarji ali božji vitezi so bili vojščaki, ki so na poziv papeža sodelovali v križarskih vojnah, da bi iz rok muslimanov osvobodili sveto mesto Jeruzalem.
Poglej Otokar III. Štajerski in Križar
Laško
Pogled proti središču mesta. V daljavi je Pivovarna Laško Laško (Tüffer) je mesto ob Savinji z okoli 3.300 prebivalci in središče občine Laško.
Poglej Otokar III. Štajerski in Laško
Leopold I. Štajerski
Leopold I., tudi Liutpold, imenovan Pogumni ali Močni († 24. oktober 1129), iz rodbine Traungaucev/Otakarjev, je bil med letoma 1122 in 1129 mejni grof Štajerske.
Poglej Otokar III. Štajerski in Leopold I. Štajerski
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Poglej Otokar III. Štajerski in Maribor
Mejni grof
Mejni grof je bil izvorno srednjeveški naslov vojaških poveljnikov zadolženih za vzdrževanje obrambe določene mejne pokrajine Svetega rimskega cesarstva ali določene kraljevine.
Poglej Otokar III. Štajerski in Mejni grof
Ministerial
Ministerial (post-klasična latinska beseda in pomeni prvotno "služabnik" ali "agent", v širšem smislu), so bili ljudje, ki so se dvignili iz tlačanstva in se znašli na položajih moči in odgovornosti.
Poglej Otokar III. Štajerski in Ministerial
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Otokar III. Štajerski in Oglejski patriarhat
Otokar IV. Štajerski
Otokar IV.
Poglej Otokar III. Štajerski in Otokar IV. Štajerski
Otokarji
Grb Otokarjev, bel panter na zelenem ozadju Otokarji, tudi Traungauci, bavarska plemiška rodbina, mejni grofje v Karantanski krajini in vojvode na Štajerskem v obdobju od 1050 do 1192.
Poglej Otokar III. Štajerski in Otokarji
Pécs
Pécs (izg., tudi Pečuh-hrv. oz. Pečuj-srb.), je z okoli 150.000 prebivalci peto največje madžarsko mesto, zgrajeno na pobočjih hribovja Mecsek na jugozahodu države blizu meje s Hrvaško.
Poglej Otokar III. Štajerski in Pécs
Pordenone
Pordenone (furlansko in beneškoitalijansko Pordenon) je mesto v italijanski avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini, na severovzhodu Italije in je bil do leta 2017 sedež ene od štirih pokrajin te dežele.
Poglej Otokar III. Štajerski in Pordenone
Prelaz
Trento Prelaz je nižji del gorskega slemena, čez katerega vodi pot /cesta iz ene doline v drugo.
Poglej Otokar III. Štajerski in Prelaz
Ptuj
Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.
Poglej Otokar III. Štajerski in Ptuj
Radeče
Radeče (RatschachLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, pp. 88–89.) so mesto v Posavju z 2000 prebivalci in središče občine Radeče, ob izlivu potoka Sopota v reko Savo; med Zidanim mostom in Sevnico.
Poglej Otokar III. Štajerski in Radeče
Radgona
Radgona (Bad Radkersburg) je mesto na jugovzhodu Avstrijske Štajerske v t. i. Radgonskem kotu z okoli 2000 prebivalci.
Poglej Otokar III. Štajerski in Radgona
Romanje
Romanje (iz italijanske besede Roma, Rim) pomeni potovanje v versko pomemben kraj.
Poglej Otokar III. Štajerski in Romanje
Samostan Vorau
Avguštinski samostan Vorau je v severovzhodnem delu Štajerske (Avstrija) v kraju Vorau.
Poglej Otokar III. Štajerski in Samostan Vorau
Sava
Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).
Poglej Otokar III. Štajerski in Sava
Savinjska marka
Savinjska marka (Marka na Savinji, nemško tudi Grofija Soune, Soun, Saunien i. pd.) je bilo območje Mejne marke v okviru Svetega rimskega cesarstva, ki je bila ustanovljena v drugi polovici 10.
Poglej Otokar III. Štajerski in Savinjska marka
Seznam oglejskih škofov in patriarhov
Grbovno okrasje patriarhov Spodnji Seznam oglejskih škofov in patriarhov nudi le časovni pregled.
Poglej Otokar III. Štajerski in Seznam oglejskih škofov in patriarhov
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice (ali, v ljudskem govoru Konjice ali Kujince; Gonobitz),, so slovensko mesto z malo več kot 5.000 prebivalci v zgornji Dravinjski dolini, sedež istoimenske občine, nadžupnije in upravne enote.
Poglej Otokar III. Štajerski in Slovenske Konjice
Spanheimi
Spanheimi ali Sponheimi so bili srednjeveška plemiška rodbina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Otokar III. Štajerski in Spanheimi
Spodnja Avstrija
Spodnja Avstrija (nemško: Niederösterreich, češko: Dolní Rakousy; slovaško: Dolné Rakúsko; angleško: Lower Austria) je ena od devetih zveznih dežel na severovzhodu Avstriji.
Poglej Otokar III. Štajerski in Spodnja Avstrija
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Otokar III. Štajerski in Sveto rimsko cesarstvo
Trušnje
Trušnje (nemško Trixen) je ime za dolino v severozahodnem območju mestne občine Velikovec na avstrijskem Koroškem s posebnim zgodovinskim pomenom.
Poglej Otokar III. Štajerski in Trušnje
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Poglej Otokar III. Štajerski in Vazal
Velikovec
Velikovec je mestno naselje v vzhodnem delu Celovške kotline na avstrijskem Koroškem in sedež istoimenskega upravnega okraja.
Poglej Otokar III. Štajerski in Velikovec
Vetrinj
Samostan v Vetrinju Samostanska cerkev Vetrinj je naselje in trinajsti okraj Celovca, glavnega mesta avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Otokar III. Štajerski in Vetrinj
Glej tudi
Mejni grofje Štajerske
Rojeni leta 1124
Umrli leta 1164
Prav tako znan kot Otokar III. (Štajerski).