Kazalo
66 odnosi: Alod, Anatolija, Andeški, Arhidiakon, Štajerska, Štajerska (vojvodina), Žička kartuzija, Črmenica, Babenberžani, Bela (Koroška reka), Bernard Mariborski, Bistrica ob Dravi, Bitka na Moravskem polju, Bitka pri Kressenbrunnu, Budimski mir, Dolane, Drava, Dravinja, Dravograd, Dravsko polje, Druga križarska vojna, Grof, Habsburžani, Henrik II. istrski mejni grof, Henrik III. Bavarski, Henrik IV. Koroški, Karantanija, Karel Veliki, Karolingi, Koroška (vojvodina), Kozjak, Leoben, Limbuš, Maksimilijan I. Habsburški, Maribor, Mednarodna standardna knjižna številka, Mejni grof, Ministerial, Mura, Nemščina, Občina Muta, Oglejski patriarhat, Ogrska, Ormož, Otokar II. Štajerski, Otokar II. Přemysl, Otokar III. Štajerski, Oton II., Oton III., Ptuj, ... Razširi indeks (16 več) »
Alod
Alod(ij) (latinsko allodium, staronemško Allod) je bila v fevdalizmu popolna lastnina zemlje, brez vseh dajatev in dolžnosti lastnika do druge osebe.
Poglej Dravska marka in Alod
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Dravska marka in Anatolija
Andeški
Grb Andeških grofov Grb Andeških grofov Andeški, Andeško-Meranski, grofje Andeški, kasneje vojvode Meranski.
Poglej Dravska marka in Andeški
Arhidiakon
Arhidiakon (gr. aρχιδιάκονος, lat. archidiaconus.
Poglej Dravska marka in Arhidiakon
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Poglej Dravska marka in Štajerska
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Poglej Dravska marka in Štajerska (vojvodina)
Žička kartuzija
Žička kartuzija, je nekdanji samostan kartuzijanskega verskega reda v dolini svetega Janeza Krstnika, v kraju Stare Slemene, v bližini naselja Žiče v občini Slovenske Konjice.
Poglej Dravska marka in Žička kartuzija
Črmenica
Črmeníca (v starejših virih tudi Čermenica) je levi pritok Drave iz vzhodnega dela Kozjaka pri Ožbaltu.
Poglej Dravska marka in Črmenica
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Poglej Dravska marka in Babenberžani
Bela (Koroška reka)
Ustje reke Bele v Dravo Bela (nemško: Vellach) je pritok Drave na Spodnjem Koroškem.
Poglej Dravska marka in Bela (Koroška reka)
Bernard Mariborski
Bernard Mariborski, pripadnik rodbine Spanheimov, grof v koroških Trušnjah, mejni grof (markiz) Podravske krajine, odvetnik samostana Šentpavel in udeleženec druge križarske vojne.
Poglej Dravska marka in Bernard Mariborski
Bistrica ob Dravi
glej tudi Bistica na/ob Dravi (Feistritz an der Drau), Avstrija(Koroška) Bistrica ob Dravi je naselje v Občini Ruše.
Poglej Dravska marka in Bistrica ob Dravi
Bitka na Moravskem polju
Bitka na Moravskem polju (tudi bitka pri Suhih Krutih) se je odvijala na dan Sv. Rufusa v popoldanskih urah 26. avgusta 1278 na desnem bregu reke Morave med vasicama Dürnkrut (češko: Suché Kruty) in Jedenspeigen v današnji Spodnji Avstriji, 30 km južno od češko-avstrijske meje.
Poglej Dravska marka in Bitka na Moravskem polju
Bitka pri Kressenbrunnu
Bitka pri Kressenbrunnu (češko Bitva u Kressenbrunnu, nemško Schlacht bei Kressenbrunn, madžarsko Kroissenbrunni csata) julija 1260 v Spodnji Avstriji je bila bitka med Kraljevino Češko in Kraljevino Ogrsko za oblast v vojvodinah Avstriji in Štajerski.
Poglej Dravska marka in Bitka pri Kressenbrunnu
Budimski mir
Z Budimskim mirom (poimenovanem po Budimu, danes delu mesta Budimpešta), sklenjenim 3.
Poglej Dravska marka in Budimski mir
Dolane
Dolane je naselje v Občini Cirkulane.
Poglej Dravska marka in Dolane
Drava
Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.
Poglej Dravska marka in Drava
Dravinja
Dravínja je reka v severovzhodni Sloveniji, desni pritok Drave.
Poglej Dravska marka in Dravinja
Dravograd
Drávograd (narečno Traberch, nemško Unterdrauburg) je mesto z nekaj čez 3000 prebivalci in središče občine Dravograd.
Poglej Dravska marka in Dravograd
Dravsko polje
Dravsko polje je obsežen ravninski del Štajerske na desnem bregu reke Drave.
Poglej Dravska marka in Dravsko polje
Druga križarska vojna
Druga križarska vojna (1147–1149) je bil drugi veliki križarski pohod v Sveto deželo.
Poglej Dravska marka in Druga križarska vojna
Grof
Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.
Poglej Dravska marka in Grof
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Dravska marka in Habsburžani
Henrik II. istrski mejni grof
Henrik II.
Poglej Dravska marka in Henrik II. istrski mejni grof
Henrik III. Bavarski
Henrik, koroški vojvoda (kot I.), bavarski vojvoda (kot III.), * 940, † 5. oktober 989.
Poglej Dravska marka in Henrik III. Bavarski
Henrik IV. Koroški
Henrik IV.
Poglej Dravska marka in Henrik IV. Koroški
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Dravska marka in Karantanija
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Dravska marka in Karel Veliki
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Poglej Dravska marka in Karolingi
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Dravska marka in Koroška (vojvodina)
Kozjak
Kozjak (tudi Kobansko; nemško Poßruck) je sredogorsko gozdnato hribovje severno od Drave na meji z avstrijsko Štajersko in spada pod Labotniške Alpe.
Poglej Dravska marka in Kozjak
Leoben
Leoben (staroslovensko zapisan kot Liupina ali Liuben) je drugo največje mesto (a kar okoli 12-krat manjše od Gradca) v avstrijski zvezni deželi Štajerski ob reki Muri; s približno 25.000 prebivalci je petnajsto največje mesto v Avstriji.
Poglej Dravska marka in Leoben
Limbuš
Limbuš je naselje v mariborskem mestnem območju, ki leži na desnem bregu Drave ob lokalni cesti Maribor - Ruše v Mestni občini Maribor.
Poglej Dravska marka in Limbuš
Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.
Poglej Dravska marka in Maksimilijan I. Habsburški
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Poglej Dravska marka in Maribor
Mednarodna standardna knjižna številka
Mednarodna standardna knjižna številka (izvirno) ali oznaka ISBN je unikatna številčna oznaka komercialne knjižne izdaje in je bila sprva zasnovana na 9-števčni standardni knjižni številki (SBN).
Poglej Dravska marka in Mednarodna standardna knjižna številka
Mejni grof
Mejni grof je bil izvorno srednjeveški naslov vojaških poveljnikov zadolženih za vzdrževanje obrambe določene mejne pokrajine Svetega rimskega cesarstva ali določene kraljevine.
Poglej Dravska marka in Mejni grof
Ministerial
Ministerial (post-klasična latinska beseda in pomeni prvotno "služabnik" ali "agent", v širšem smislu), so bili ljudje, ki so se dvignili iz tlačanstva in se znašli na položajih moči in odgovornosti.
Poglej Dravska marka in Ministerial
Mura
Izvir reke Mure v Narodnem parku Visoke Ture (Avstrija) Gornji tok reke Mure takoj pod izvirom (Avstrija) Múra (hrvaško in, prekmursko Müra ali Möra) je reka v Srednji Evropi, levi pritok Drave. Izvira v Radstattskih Turah, najzahodnejšem delu Vzhodnih Tur v visokogorski dolini Murwinkel v avstrijski zvezni deželi Salzburg, ki je del narodnega parka Visoke ture.
Poglej Dravska marka in Mura
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Dravska marka in Nemščina
Občina Muta
Občina Muta je ena od občin v Republiki Sloveniji z okoli 3.400 prebivalci (2020) in središčem v Muti.
Poglej Dravska marka in Občina Muta
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Dravska marka in Oglejski patriarhat
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Dravska marka in Ogrska
Ormož
Ormož (Ormosd, Friedau) je mesto z okoli 2.000 prebivalci ob Dravi, po kateri poteka meja s Hrvaško in središče občine Ormož.
Poglej Dravska marka in Ormož
Otokar II. Štajerski
Otokar II.
Poglej Dravska marka in Otokar II. Štajerski
Otokar II. Přemysl
Otokar II.
Poglej Dravska marka in Otokar II. Přemysl
Otokar III. Štajerski
Otokar III.
Poglej Dravska marka in Otokar III. Štajerski
Oton II.
Oton II., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 955, † 7. december 983, Rim.
Poglej Dravska marka in Oton II.
Oton III.
Oton III., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * junij/julij 980, † 23. januar 1002, Civita Castellana.
Poglej Dravska marka in Oton III.
Ptuj
Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.
Poglej Dravska marka in Ptuj
Radgona
Radgona (Bad Radkersburg) je mesto na jugovzhodu Avstrijske Štajerske v t. i. Radgonskem kotu z okoli 2000 prebivalci.
Poglej Dravska marka in Radgona
Radlje ob Dravi
Radlje ob Dravi so naselje med hribovjema Kozjak in Pohorje.
Poglej Dravska marka in Radlje ob Dravi
Razvanje
Razvanje so naselje v Mestni občini Maribor.
Poglej Dravska marka in Razvanje
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Poglej Dravska marka in Rudolf I. Habsburški
Savinja
Savinja je reka v osrednji Sloveniji, levi pritok Save.
Poglej Dravska marka in Savinja
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Dravska marka in Slovenija
Slovenj Gradec
Slovenj Gradec je sedež Mestne občine Slovenj Gradec v Sloveniji ter upravno, gospodarsko, kulturno, bančno, informacijsko, zdravstveno, oskrbovalno in prometno središče Mislinjske doline in deloma tudi Koroške statistične regije Do razpada Avstro-Ogrske novembra 1918 je bilo mesto del Štajerske ter je del Koroške statistične regije od leta 2005.
Poglej Dravska marka in Slovenj Gradec
Spanheimi
Spanheimi ali Sponheimi so bili srednjeveška plemiška rodbina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Dravska marka in Spanheimi
Središče ob Dravi
Središče ob Dravi je naselje z okoli 1000 prebivalci in središče Občine Središče ob Dravi.
Poglej Dravska marka in Središče ob Dravi
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Dravska marka in Srednji vek
Suha, Koroška
Suha (nemško: Neuhaus) je dvojezična občina na avstrijskem Koroškem, v okraju Velikovec.
Poglej Dravska marka in Suha, Koroška
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Dravska marka in Sveto rimsko cesarstvo
Velka (Drava, Pohorje)
Vélka je desni pritok Drave iz osrednjega dela Pohorja.
Poglej Dravska marka in Velka (Drava, Pohorje)
Vitanje
Vitanje je trško naselje od leta 1306 in od leta 1995 upravno središče istoimenske občine Vitanje.
Poglej Dravska marka in Vitanje
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Dravska marka in Vojvodina Bavarska
Vuzenica
Vuzenica je naselje v zgornjem delu Dravske doline, v katerem je sedež istoimenske občine.
Poglej Dravska marka in Vuzenica