Kazalo
115 odnosi: Šabac, Šibenik, Čačak, Čakovec, Bačka Palanka, Bačka Topola, Banjaluka, Beograd, Berane, Bihać, Bitola, Bjelovar, Brčko, Celje, Cetinje, Daruvar, Derventa, Doboj, Dubrovnik, Gnjilane, Goražde, Črna gora, Gorica, Gospić, Jagodina, Jajce (mesto), Karlovec, Kikinda, Kočevje, Koper, Koprivnica, Hrvaška, Kosovska Mitrovica, Kotar, Kragujevac, Kraljevo, Kranj, Krapina, Križevci, Hrvaška, Kruševac, Kumanovo, Kutina, Hrvaška, Lazarevac, Leskovac, Ljubljana, Loznica, Makarska, Maribor, Mladenovac, Mostar, Murska Sobota, Našice, ... Razširi indeks (65 več) »
Šabac
Šabac (izvirno Шабац) je mesto v Srbiji z okoli 55.000 prebivalci.
Poglej Okraji v SFRJ in Šabac
Šibenik
Šibenik je mesto z okoli 34.000 prebivalci (mestna občina 46.000) in pristanišče v severni Dalmaciji, ki je upravno središče Šibeniško-kninske županije in sedež istoimenske rimskokatoliške škofije (ki je del Splitske metropolije), pa tudi Dalmatinske eparhije Srbske pravoslavne cerkve.
Poglej Okraji v SFRJ in Šibenik
Čačak
Čačak (izvirno Чачак) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine in glavno mesto Moraviškega upravnega okraja ter sedež Žičke eparhije Srbske pravoslavne cerkve.
Poglej Okraji v SFRJ in Čačak
Čakovec
Čakovec (madžarsko Csáktornya, nemško Tschakturn) je mesto s približno 15.000 prebivalci (2021) v severnem delu Hrvaške in središče Medžimurske županije in Medžimurja kot geografske regije.
Poglej Okraji v SFRJ in Čakovec
Bačka Palanka
Bačka Palanka (izvirno Бачка Паланка, Báčska Palanka, Palánka, Plankenburg) je naselje v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Južnobačkega upravnega okraja; je pristaniško mesto, ki leži na levem bregu reke Donave.
Poglej Okraji v SFRJ in Bačka Palanka
Bačka Topola
Bačka Topola (izvirno Бачка Топола; Topolya) je naselje v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Severnobačkega upravnega okraja.
Poglej Okraji v SFRJ in Bačka Topola
Banjaluka
Gospodska ulica v središču Banjaluke. Banjaluka je z okoli 250.000 prebivalci drugo največje mesto v Bosni in Hercegovini.
Poglej Okraji v SFRJ in Banjaluka
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Okraji v SFRJ in Beograd
Berane
Berane (izvirno Беране) je mesto v severovzhodnem kotu Črne gore z okoli 12.000 prebivalci, ki je upravno središče občine Berane, pa tudi sedež istoimenske eparhije Srbske pravoslavne cerkve, ki obsega jugovzhodni del Sandžaka.
Poglej Okraji v SFRJ in Berane
Bihać
Bihać, muzej AVNOJ-a Bihać (srbska cirilica Бихаћ, v knjižni slovenščini se je pisal nekoč kot Bihač) je mesto na skrajnem severozahodu Bosne in Hercegovine, blizu meje s Hrvaško ob reki Uni in je glavno mesto Unsko-sanskega kantona v Federaciji Bosne in Hercegovine.
Poglej Okraji v SFRJ in Bihać
Bitola
Bitola (makedonsko Битола, grško Μοναστήρι, srbohrvaško Bitolj/Битољ, bolgarsko Битоля, turško Manastır, مناستر) je drugo največje mesto Severne Makedonije, ki leži v jugozahodnem delu države ob vznožju gorovja Baba (najvišji vrh Pelister, 2601 m), Nidže in Kajmakčalan ob reki Dragoru, v središču kotline/nižine Pelagonija, 15 km severno od grške meje in na nadmorski višini okoli 650 m.
Poglej Okraji v SFRJ in Bitola
Bjelovar
Bjelovar je mesto na Hrvaškem s 36.000 prebivalci v upravnem območju mesta oz.
Poglej Okraji v SFRJ in Bjelovar
Brčko
Brčko je mesto na severovzhodu Bosne in Hercegovine.
Poglej Okraji v SFRJ in Brčko
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Poglej Okraji v SFRJ in Celje
Cetinje
Cetinje (cirilica: Цетиње, it.: Cettigne, gr. Κετίγνη, Ketígni) je mesto in občina na jugu Črne gore.
Poglej Okraji v SFRJ in Cetinje
Daruvar
Daruvar je naselje oz.
Poglej Okraji v SFRJ in Daruvar
Derventa
Derventa (cirilica: Дервента) je mesto in občina, ki leži v Republiki srbski, v Bosni in Hercegovini.
Poglej Okraji v SFRJ in Derventa
Doboj
Doboj je mesto v severnem delu Bosne in Hercegovine.Nahaja se na 146 metrov nadmorske višine, na levi obali reke Bosne med izlivoma rek Usore in Spreče v Bosno.
Poglej Okraji v SFRJ in Doboj
Dubrovnik
Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto ob obali Jadranskega morja na skrajnem jugu Hrvaške.
Poglej Okraji v SFRJ in Dubrovnik
Gnjilane
Gnjilane (ali Gjilani, srbska cirilica Гњилане) je mesto na vzhodu Kosova in tretje največje mesto v tej delno priznani državi.
Poglej Okraji v SFRJ in Gnjilane
Goražde, Črna gora
Goražde (izvirno Горажде) je naselje v Črni gori, ki upravno spada pod občino Berane.
Poglej Okraji v SFRJ in Goražde, Črna gora
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Poglej Okraji v SFRJ in Gorica
Gospić
Gospić je mesto v gorati in redko poseljeni pokrajini Liki na Hrvaškem.
Poglej Okraji v SFRJ in Gospić
Jagodina
Jagodina (izvirno Јаlet) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine in glavno mesto Pomoravskega upravnega okraja.
Poglej Okraji v SFRJ in Jagodina
Jajce (mesto)
Jajce je mesto v Bosni in Hercegovini v Osrednjebosanskem kantonu Federacije BiH.
Poglej Okraji v SFRJ in Jajce (mesto)
Karlovec
Karlovec (ali Carlstadt) je mesto z nekaj več kot 40.000 prebivalci na Hrvaškem.
Poglej Okraji v SFRJ in Karlovec
Kikinda
Kikinda (izvirno Кикинда; Nagykikinda; Großkikinda; Chichinda Mare) je naselje v Srbiji, ki je središče istoimenske občine in glavno mesto Severno-banatskega upravnega okraja.
Poglej Okraji v SFRJ in Kikinda
Kočevje
Kočevska gimnazija Kočevje (Gottschee;Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 36. Göttscheab ali Gətscheab v lokalnem kočevariškem narečju; Cocevie) je mesto v Sloveniji z dobrimi 8.000 prebivalci (skupaj z okoliškimi naselji, s katerimi tvori sklenjeno urbano poselitveno celoto, še najmanj 3000 več), središče istoimenske občine in upravne enote.
Poglej Okraji v SFRJ in Kočevje
Koper
Koper je obmorsko mesto v Slovenski Istri, drugo največje na istrskem polotoku (za hrvaškim Puljem).
Poglej Okraji v SFRJ in Koper
Koprivnica, Hrvaška
Koprivnica je mesto na Hrvaškem z okoli 23.000 prebivalci (upravno območje mesta - Grad Koprivnica jih šteje 28.666 po popisu 2021), ki je upravno središče Koprivniško-križevske županije (hrv. Koprivničko-križevačka županija), prav tako pa je eden od sedežev Severne hrvaške univerze (Hrvatsko sveučilište sjever: Koprivnica - Varaždin).
Poglej Okraji v SFRJ in Koprivnica, Hrvaška
Kosovska Mitrovica
Kosovska Mitrovica (ali Mitrovica, srbska cirilica Косовска Митровица) je mesto na severu Kosova.
Poglej Okraji v SFRJ in Kosovska Mitrovica
Kotar
Kotar je priimek več znanih slovenskih ljudi.
Poglej Okraji v SFRJ in Kotar
Kragujevac
Kragujevac (srbsko Крагујевац) je industrijsko, gospodarsko, kmetijsko, kulturno in izobraževalno središče Šumadije v osrednji Srbiji in je četrto največje mesto v Srbiji, za Beogradom, Novim Sadom in Nišem.
Poglej Okraji v SFRJ in Kragujevac
Kraljevo
Kraljevo (izvirno Краљево) je mesto ob reki Ibar v Srbiji z okoli 60.000 prebivalci in je središče istoimenske občine, Raškega upravnega okraja ter Žičke pravoslavne eparhije.
Poglej Okraji v SFRJ in Kraljevo
Kranj
Kranj je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji, sedež Mestne občine Kranj in upravne enote.
Poglej Okraji v SFRJ in Kranj
Krapina
Krapina je mesto in neformalno središče hrvaškega Zagorja.
Poglej Okraji v SFRJ in Krapina
Križevci, Hrvaška
Križevci so mesto na Hrvaškem, ki upravno spada v Koprivniško-križevsko županijo.
Poglej Okraji v SFRJ in Križevci, Hrvaška
Kruševac
Kruševac (izvirno Крушевац) je mesto v osrednji-južni Srbiji, ki je središče istoimenske občine in glavno mesto Rasinskega upravnega okraja ter sedež Kruševačke pravoslavne eparhije.
Poglej Okraji v SFRJ in Kruševac
Kumanovo
Kumanovo je mesto na severu Makedonije (344 mnm).
Poglej Okraji v SFRJ in Kumanovo
Kutina, Hrvaška
Kutina je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada v Sisaško-moslavško županijo.
Poglej Okraji v SFRJ in Kutina, Hrvaška
Lazarevac
Lazarevac (izvirno Лазаревац) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Mesta Beograd.
Poglej Okraji v SFRJ in Lazarevac
Leskovac
Leskovac (izvirno Лесковац) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine in glavno mesto Jablaniškega upravnega okraja.
Poglej Okraji v SFRJ in Leskovac
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Okraji v SFRJ in Ljubljana
Loznica
Loznica (izvirno Лозница) je mesto v Srbiji, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Mačvanski upravni okraj.
Poglej Okraji v SFRJ in Loznica
Makarska
Makarska je mesto in pristanišče v Splitsko-dalmatinski županiji (Hrvaška).
Poglej Okraji v SFRJ in Makarska
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Poglej Okraji v SFRJ in Maribor
Mladenovac
Mladenovac (izvirno Младеновац) je naselje v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Mesta Beograd.
Poglej Okraji v SFRJ in Mladenovac
Mostar
Mostar je mesto in občina v Bosni in Hercegovini.
Poglej Okraji v SFRJ in Mostar
Murska Sobota
Murska Sobota (slovenska okrajšava: MS; Olsnitz;Radkersburg und Luttenberg (map, 1:75,000). 1894. Vienna: K.u.k. Militärgeographisches Institut. Muraszombat) je mesto z 10.972 prebivalci, sedež istoimenske mestne občine in upravne enote v Republiki Sloveniji ter središče slovenskega Prekmurja in nasploh Pomurja oziroma Pomurske statistične regije.
Poglej Okraji v SFRJ in Murska Sobota
Našice
Našice je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Osiješko-baranjsko županijo.
Poglej Okraji v SFRJ in Našice
Negotin
Negotin (izvirno Неготин) je naselje v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Borskega upravnega okraja.
Poglej Okraji v SFRJ in Negotin
Niš
Niš (srbsko Ниш) je z okoli 250.000 prebivalci (samo mesto okoli 200.000) tretje največje mesto v Srbiji za Beogradom in Novim Sadom.
Poglej Okraji v SFRJ in Niš
Nikšić
Nikšić je drugo največje mesto po številu prebivalstva v Črni gori.
Poglej Okraji v SFRJ in Nikšić
Nova Gradiška
Nova Gradiška je mesto z 11.719 prebivalci (2021; 2011 še skoraj 16.000) na Hrvaškem, ki upravno spada v Brodsko-posavsko županijo.
Poglej Okraji v SFRJ in Nova Gradiška
Novi Pazar
Novi Pazar (izvirno Нови Пазар) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Raškega upravnega okraja.
Poglej Okraji v SFRJ in Novi Pazar
Novi Sad
Novi Sad (v cirilici Нови Сад, madžarsko Újvidék, slovaško Nový Sad) je drugo največje mesto v Srbiji in glavno mesto Avtonomne pokrajine Vojvodine.
Poglej Okraji v SFRJ in Novi Sad
Novo mesto
Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.
Poglej Okraji v SFRJ in Novo mesto
Občina
Slovenske občine, stanje od maja 2006 naprej. Vir podatkov: GURS Óbčina je osnovna lokalna skupnost, ki v okviru zakonodaje samostojno ureja svoje zadeve in izvaja določene zakonske predpise in naloge na področjih, ki so ji dodeljeni.
Poglej Okraji v SFRJ in Občina
Obrenovac
Obrenovac (izvirno Обреновац) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Mesta Beograd.
Poglej Okraji v SFRJ in Obrenovac
Ogulin, Hrvaška
Ogulin je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Karlovško županijo.
Poglej Okraji v SFRJ in Ogulin, Hrvaška
Ohrid
Ohrid Ohrid (makedonsko: Охрид) je mesto v Severni Makedoniji, na severovzhodni obali Ohridskega jezera in je središče Ohridske regije, ter sedež istoimenske občine.
Poglej Okraji v SFRJ in Ohrid
Okraj
Okraj je upravno-teritorialna enota v nekaterih državah.
Poglej Okraji v SFRJ in Okraj
Osijek
Osijek (nekoč Osek, Osik) je četrto največje mesto na Hrvaškem.
Poglej Okraji v SFRJ in Osijek
Pančevo
Pančevo (izvirno Панчево, Pantschowa, Pancsova, Panciova) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Južno-banatskega upravnega okraja.
Poglej Okraji v SFRJ in Pančevo
Pirot
Pirot (izvirno Пирот) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Pirotskega upravnega okraja.
Poglej Okraji v SFRJ in Pirot
Pljevlja
Pljevlja (ciril. Пљевља) je naselje v Črni gori, ki upravno spada pod občino Pljevlja.
Poglej Okraji v SFRJ in Pljevlja
Požarevac
Požarevac (izvirno Пожаревац) je mesto v Srbiji, ki leži nedaleč od izliva Morave v Donavo jugovzhodno od Beograda in v bližini meje z Romunijo, je središče istoimenske občine z okoli 40.000 prebivalci, Braničevskega upravnega okraja in Braničevske pravoslavne eparhije.
Poglej Okraji v SFRJ in Požarevac
Požega, Hrvaška
Požega (od 1929 do 1991 uradno Slavonska Požega zaradi razlikovanja s srbsko Požego) je mesto (Grad Požega) z 22.364 prebivalci (2021; 1991 in 2001 še 28.000), ožje mestno območje pa le še okoli 17.000 (1991 do 2001 še 21.000) v Požeški kotlini na desnem bregu reke Orljave.
Poglej Okraji v SFRJ in Požega, Hrvaška
Podgorica
Pódgorica (črnogorska in srbska cirilica Подгорица) je glavno in največje mesto Črne gore z okoli 200.000 prebivalci.
Poglej Okraji v SFRJ in Podgorica
Priština
Priština (ali,, ali) je glavno mesto Republike Kosovo, delno priznane države na Balkanu, ki je razglasila neodvisnost 17.
Poglej Okraji v SFRJ in Priština
Prijedor
Prijedor je mesto in občina v Bosni in Hercegovini na ozemlju Republike Srbske.
Poglej Okraji v SFRJ in Prijedor
Prijepolje
Prijepolje (izvirno) je mesto z okoli 13.000 prebivalci na robu jugozahodne Srbije.
Poglej Okraji v SFRJ in Prijepolje
Prizren
Prízren (albanska določna oblika Prizreni) je mesto na Kosovu, za Prištino drugo največje mesto v tej delno priznani državi.
Poglej Okraji v SFRJ in Prizren
Prokuplje
Prokuplje (izvirno Прокупље) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Topliškega upravnega okraja.
Poglej Okraji v SFRJ in Prokuplje
Ptuj
Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.
Poglej Okraji v SFRJ in Ptuj
Pulj
Pulj (istriotsko/istrsko-beneško Puola) je največje istrsko mesto, pomembno civilno in vojaško pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine z okoli 52.000 prebivalci, ki se skoraj popolnoma prekriva z območjem mesta.
Poglej Okraji v SFRJ in Pulj
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Poglej Okraji v SFRJ in Reka, Hrvaška
Sarajevo
Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.
Poglej Okraji v SFRJ in Sarajevo
Senta
Senta (izvirno Сента; Zenta) je naselje v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Severno-banatskega upravnega okraja.
Poglej Okraji v SFRJ in Senta
Sisek
Sisek je mesto v osrednji Hrvaški.
Poglej Okraji v SFRJ in Sisek
Skopje
Skopje je glavno mesto republike Severne Makedonije.
Poglej Okraji v SFRJ in Skopje
Slavonski Brod
Slavonski Brod (včasih Brod na Savi) je mesto na Hrvaškem z okoli 50.000 prebivalci (2021; 2011 še 59.000) (hrv. Grad Slavonski Brod - upravno območje mesta; samo mesto pa jih ima nekaj 1000 manj), ki je upravno središče Brodsko-posavske županije in spada med 7 največjih mest na Hrvaškem.
Poglej Okraji v SFRJ in Slavonski Brod
Smederevo
Smederevo (srbsko Смедерево, Smederevo, Sfenterom, Semendria, Semendria, Szendrő, Semendire) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Podonavskega upravnega okraja.
Poglej Okraji v SFRJ in Smederevo
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Poglej Okraji v SFRJ in Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična republika Črna gora
Socialistična republika Črna gora (Socijalistička Republika Crna Gora), pogosto imenovana Socialistična Črna gora ali preprosto Črna gora je bila ena od šestih zveznih republik, ki so sestavljale Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in nacionalno državo Črnogorcev.
Poglej Okraji v SFRJ in Socialistična republika Črna gora
Socialistična republika Bosna in Hercegovina
Socialistična republika Bosna in Hercegovina je bila ena od šestih konstitutivnih republik Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Poglej Okraji v SFRJ in Socialistična republika Bosna in Hercegovina
Socialistična republika Hrvaška
Socialistična republika Hrvaška je bila ena od šestih konstitutivnih republik Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Poglej Okraji v SFRJ in Socialistična republika Hrvaška
Socialistična republika Makedonija
Socialistična republika Makedonija je bila ena od šestih zveznih republik v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, in nacionalna država Makedoncev.
Poglej Okraji v SFRJ in Socialistična republika Makedonija
Socialistična republika Slovenija
Socialistična republika Slovenija je bila ena od šestih konstitutivnih republik Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Poglej Okraji v SFRJ in Socialistična republika Slovenija
Socialistična republika Srbija
Socialistična republika Srbija je bila ena od šestih konstitutivnih republik Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Poglej Okraji v SFRJ in Socialistična republika Srbija
Sombor
Sombor (izvirno Сомбор) je mesto v Srbiji, ki je središče upravnega mesta Sombor in Zahodnobačkega upravnega okraja.
Poglej Okraji v SFRJ in Sombor
Split
Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.
Poglej Okraji v SFRJ in Split
Sremska Mitrovica
Sremska Mitrovica (izvirno Сремска Митровица, Srijemska Mitrovica, Szávaszentdemeter) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Sremskega upravnega okraja.
Poglej Okraji v SFRJ in Sremska Mitrovica
Stara Pazova
Stara Pazova (izvirno Стара Пазова; Stará Pazova, Alt-Pasua, Ópázova) je naselje v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Sremskega upravnega okraja.
Poglej Okraji v SFRJ in Stara Pazova
Subotica
Subotica (izvirno Суботица; Szabadka) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Severnobačkega upravnega okraja.
Poglej Okraji v SFRJ in Subotica
Tetovo
Tetovo (makedonsko Тетово; albansko Tetovë/Tetova) je mesto v severozahodnem delu Severne Makedonije, zgrajeno ob vznožju Šar planine in razdeljeno z reko Pena.
Poglej Okraji v SFRJ in Tetovo
Trbovlje
Trbovlje so glede na število prebivalcev (13.620) 10.
Poglej Okraji v SFRJ in Trbovlje
Trebinje
Trebinje je lahko.
Poglej Okraji v SFRJ in Trebinje
Tuzla
Tuzla je z okoli 75.000 prebivalci tretje največje mesto v Bosni in Hercegovini in sedež istoimenske občine in Tuzelskega kantona ter Univerze v Tuzli.
Poglej Okraji v SFRJ in Tuzla
Užice
Užice (izvirno Ужице) je mesto z okoli 50.000 prebivalci v jugozahodni Srbiji, ki je središče istoimenske občine in glavno mesto Zlatiborskega upravnega okraja.
Poglej Okraji v SFRJ in Užice
Valjevo
Valjevo (izvirno Ваљево) je mesto z okoli 60.000 prebivalci v centralno-zahodni Srbiji jugozahodno od Beograda, je središče istoimenske občine in glavno mesto Kolubarskega upravnega okraja ter Valjevske pravoslavne eparhije.
Poglej Okraji v SFRJ in Valjevo
Varaždin
Varaždin (nemško Warasdin, madžarsko Varasd, latinsko Varasdinum) je mesto na severu Hrvaške, 81 km severno od Zagreba.
Poglej Okraji v SFRJ in Varaždin
Veles, Severna Makedonija
Veles je mesto v Severni Makedoniji z okoli 45.000 prebivalci.
Poglej Okraji v SFRJ in Veles, Severna Makedonija
Vinkovci
Vinkovci so mesto z okoli 33.000 prebivalci na Hrvaškem, ki upravno spada pod Vukovarsko-sremsko županijo.
Poglej Okraji v SFRJ in Vinkovci
Virovitica
Virovitica (madžarsko Verőce) je mesto na Hrvaškem, ki je upravno središče Virovitiško-podravske županije.
Poglej Okraji v SFRJ in Virovitica
Vojvodina, Srbija
Avtonomna pokrajina Vojvodina (srbsko Аутономна Покрајина Војводина, madžarsko Vajdaság Autonóm Tartomány, romunsko Provincia Autonomă Voivodina, hrvaško Autonomna Pokrajina Vojvodina, rusinsko Автономна Покраїна Войводина) je avtonomno območje na severu Srbije.
Poglej Okraji v SFRJ in Vojvodina, Srbija
Vranje
Vranje je lahko ime več naselij.
Poglej Okraji v SFRJ in Vranje
Vršac
Vršac (izvirno Вршац; Vârșeț, Versec oz., Werschetz) je mesto z okoli 30.000 prebivalci v Srbiji (avtonomna pokrajina Vojvodina) v bližini meje z Romunijo, je središče istoimenske občine, ta pa spada v Južno-banatski upravni okraj.
Poglej Okraji v SFRJ in Vršac
Vrbas (mesto)
Vrbas (izvirno Врбас; Verbász, rusinsko: Вербас, Werbass) je mesto v Srbiji, ki je upravno središče Občine Vrbas; slednja pa je del Južnobačkega upravnega okraja.
Poglej Okraji v SFRJ in Vrbas (mesto)
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Poglej Okraji v SFRJ in Zadar
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Okraji v SFRJ in Zagreb
Zaječar
Zaječar (izvirno Зајечар) je mesto v vzhodnem delu Srbijie v bližini meje z Bolgarijo in je središče Timoške krajine, istoimenske občine z okoli 60.000 prebivalci, Zaječarskega upravnega okraja, pa tudi Timoške pravoslavne eparhije (Eparhija Timočka).
Poglej Okraji v SFRJ in Zaječar
Zenica (mesto)
Zenica je mesto z okoli 70.000 in občina z okoli 110.000 prebivalci v Bosni in Hercegovini.
Poglej Okraji v SFRJ in Zenica (mesto)
Zrenjanin
Zrenjanin (srbska cirilica: Зрењанин) je mesto in središče istoimenske občine v Srbiji.
Poglej Okraji v SFRJ in Zrenjanin
Zvornik
Zvornik je mesto in središče istoimenske občine v vzhodnem delu Bosne in Hercegovine ob Drini na vzhodnih obronkih Majevice ob meji s Srbijo.
Poglej Okraji v SFRJ in Zvornik