Hitreje kot brskalnik!
118 odnosi: Advent, Aleksander Terplan, Anton Trstenjak (zgodovinar), Anton Vratuša, Šomodska županija, Šopron, Štajerska, Štefan Barbarič, Štefan Küzmič, Šurd, Žiga Zois, Čobin, Beograd, Božič, Božidar Raič, Bratislava, Duhovnik, Dunaj, Ferenc Berke, Fran Ilešič, Franc Šebjanič, Franc Kuzmič, Franc Miklošič, Franc Temlin, Gajica, Gjur, Gornji Petrovci, Gornji Senik, Gradiščanščina, Grščina, Halle, Saška - Anhalt, Hebrejščina, Hrvaščina, Ivan Berke, Ivan Kukuljević Sakcinski, Jageršek, Jernej Kopitar, Jezus Kristus, Jožef Smej, Jurij Dalmatin, Kajkavščina, Kančevci, Kőszeg, Knige 'zoltárszke, Knjiga psalmov, Kraljevina Jugoslavija, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kranjska, Latinščina, Ljubljana, ..., Ludvik Novak (duhovnik), Madžarščina, Madžarska, Mali katechismus, Marija Kozar Mukič, Martjanci, Matija Čop, Mihael Bakoš, Monošter, Mura, Murska Sobota, Nadškofija Maribor, Nedelja, Nemčija, Nemščina, Neologizem, Nova zaveza, Ožbalt Gutsman, Peter Kozler, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, Prekmurje, Prekmursko narečje, Protestantizem, Prva svetovna vojna, Raba, Radgona, Ravensko, Réd zvelicsánsztva, Reformacija, Rimskokatoliška cerkev, Saška - Anhalt, Sebeborci, Seznam prekmurskih evangeličanskih tiskov (1715–1951), Slovaščina, Slovaška, Slovani, Slovenska krajina (Ogrska), Slovenska protestantska književnost, Slovensko Porabje, Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, Sombotel, Stanko Vraz, Stara zaveza, Strukovci, Sveto pismo, Szvéti evangyeliomi, Vöre krsztsánszke krátki návuk, Vilko Novak, Zahodnoslovanski jeziki, Zala (županija), 16. stoletje, 1715, 1771, 1778, 1817, 1848, 1883, 19. stoletje, 1928, 1971, 1976, 1995, 1996, 1999, 20. junij, 2006, 2008, 2009. Razširi indeks (68 več) »
Advent
Advent ali adventni čas (iz - prihod) je čas pred božičem in je v bogoslužju namenjen pričakovanju Jezusovega prihoda oziroma rojstva.
Novo!!: Nouvi Zákon in Advent · Poglej več »
Aleksander Terplan
puconskem pokopališču. Aleksander Terplan (madžarsko Terplán Sándor, staroprekmursko Šandor Terplan), madžarski slovenski evangeličanski pastor in pisatelj, * 1. maj 1816, Ivanovci, † 18. marec 1858, Puconci.
Novo!!: Nouvi Zákon in Aleksander Terplan · Poglej več »
Anton Trstenjak (zgodovinar)
Anton Trstenjak, slovenski gledališki zgodovinar in organizator, etnograf, pisatelj, * 10. maj 1853, Krčevina, † 17. december 1917, Ljubljana.
Novo!!: Nouvi Zákon in Anton Trstenjak (zgodovinar) · Poglej več »
Anton Vratuša
Anton Vratuša (rojen Vratussa Antal; ilegalno ime Vran in Urban), slovenski politik, diplomat, publicist, borec NOB in slavist, * 21. februar 1915, Dolnji Slaveči, občina Grad (tedaj Avstro-Ogrska), † 30. julij 2017, Ljubljana.
Novo!!: Nouvi Zákon in Anton Vratuša · Poglej več »
Šomodska županija
Šomodska županija (Somogy megye) je županija na jugozahodu Madžarske.
Novo!!: Nouvi Zákon in Šomodska županija · Poglej več »
Šopron
Šopron (madžarsko Sopron; nem. Ödenburg) je mesto z županijskimi pravicami na Madžarskem, z okoli 55.000 prebivalci, ki upravno spada v podregijo Sopron–Fertőd Županije Győr-Moson-Sopron.
Novo!!: Nouvi Zákon in Šopron · Poglej več »
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Novo!!: Nouvi Zákon in Štajerska · Poglej več »
Štefan Barbarič
Štefan Barbarič, slovenski literarni zgodovinar, * 19. oktober 1920, Turnišče, † 30. junij 1988, Ljubljana.
Novo!!: Nouvi Zákon in Štefan Barbarič · Poglej več »
Štefan Küzmič
''Nouvi zákon'' (1771) Štefan Küzmič (tudi Števan Küzmič, madžarsko: Küzmics István), slovenski pastor, učitelj, pisatelj in prevajalec, * okrog 1723, Strukovci, † 22. december 1779, Šurd, Ogrska, kjer je tudi pokopan.
Novo!!: Nouvi Zákon in Štefan Küzmič · Poglej več »
Šurd
Šurd (madžarsko Surd) je vas na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Nagykanizsa Županije Zala.
Novo!!: Nouvi Zákon in Šurd · Poglej več »
Žiga Zois
Baron Žiga (Sigismundus) Zois pl. Edelstein, bolje znan kot Žiga Zois,, slovenski razsvetljenec, gospodarstvenik, podjetnik, mecen in mineralog, * 23. november 1747, Trst, † 10. november 1819, Ljubljana.
Novo!!: Nouvi Zákon in Žiga Zois · Poglej več »
Čobin
Čobin (''madž.'' Nemescsó, prekmursko Čoba) je vas na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Kőszeg Železne županije.
Novo!!: Nouvi Zákon in Čobin · Poglej več »
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Novo!!: Nouvi Zákon in Beograd · Poglej več »
Božič
Bôžič je tradicionalni krščanski praznik, ki ga v katoliških in protestantskih državah praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa.
Novo!!: Nouvi Zákon in Božič · Poglej več »
Božidar Raič
Božidar Raič (pravo ime Matija Reich), slovenski rimskokatoliški duhovnik, jezikoslovec, politik in publicist, * 9. februar 1827, Žvab, † 6. junij 1886, Ljubljana Raič se je rodil kmečkim staršema Juriju in Katarini (rojena Simic) na Žvabu, umrl v Ljubljani in je pokopan v grobnici pisateljskega društva na Navju v Ljubljani.
Novo!!: Nouvi Zákon in Božidar Raič · Poglej več »
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Novo!!: Nouvi Zákon in Bratislava · Poglej več »
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Novo!!: Nouvi Zákon in Duhovnik · Poglej več »
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Novo!!: Nouvi Zákon in Dunaj · Poglej več »
Ferenc Berke
Ferenc Xaver Berke pl. veliko-bakovski (madžarsko nagy-barkóczi Berke Xavér Ferenc, nemško Franz Xaver Berke von Nagy-Barkócz), slovenski evangeličanski duhovnik, senior pisatelj, plemič, sodnik županijske table v Železni županiji, na Ogrskem, * 25. december 1762, Sebeborci; † 10. februar, 1841, Puconci.
Novo!!: Nouvi Zákon in Ferenc Berke · Poglej več »
Fran Ilešič
Fran Ilešič, tudi ~ Ilešić, slovenski literarni zgodovinar, univerzitetni profesor, * 30. julij 1871, Brezje pri Svetem Juriju ob Ščavnici, † 1. julij 1942, Ljubljana.
Novo!!: Nouvi Zákon in Fran Ilešič · Poglej več »
Franc Šebjanič
Franc Šebjanič, slovenski novinar, politik, kulturni delavec, zgodovinar, * 30. november 1920, Murska Sobota, † 26. oktober 1984, Murska Sobota Njegov oče je bil krojač Franc st., mati pa Marija (roj. Čahuk).
Novo!!: Nouvi Zákon in Franc Šebjanič · Poglej več »
Franc Kuzmič
Franc Kuzmič ali Küzmič, slovenski bibliotekar, muzejski svetovalec, pedagog, pastor Binkoštne Cerkve, * 3. november 1952, Murska Sobota; † 6. april 2018, Betlehem.
Novo!!: Nouvi Zákon in Franc Kuzmič · Poglej več »
Franc Miklošič
Franc vitez pl. Miklošič, slovenski filolog, jezikoslovec in slavist, * 20. november 1813, Radomerščak pri Ljutomeru, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija), † 7. marec 1891, Dunaj, Avstro-Ogrska (danes Avstrija).
Novo!!: Nouvi Zákon in Franc Miklošič · Poglej več »
Franc Temlin
Franc Temlin (tudi Ferenc Temlin), slovenski evangeličanski duhovnik in pisatelj, * konec 17. stoletja, Krajna, † 18. stoletje (?).
Novo!!: Nouvi Zákon in Franc Temlin · Poglej več »
Gajica
Gájica (hrvaški:hrvatska abeceda/gajica) je latinična pisava, ki jo je razvil hrvaški jezikoslovec Ljudevit Gaj.
Novo!!: Nouvi Zákon in Gajica · Poglej več »
Gjur
Gjur (zapisan tudi Gyor in Györ,,,, zastarelo slovensko Jura), je z okoli 130.000 prebivalci šesto največje mesto na Madžarskem in sedež Županije Győr-Moson-Sopron (poslovenjeno ''Gjur–Mošon–Šopron'') ter istoimenske rimskokatoliške škofije, ustanovljene leta 1009 kot sufragan ostrogonske metropolije in ki je pred ustanovitvijo škofije v Sombotelu leta 1777 vključevala tudi severozahodni del slovenskega Prekmurja (Belmurski arhidiakonat).
Novo!!: Nouvi Zákon in Gjur · Poglej več »
Gornji Petrovci
Gornji Petrovci (madžarsko Péterhegy, prekmursko Gorenji Petrovci) so naselje na severovzhodnem Goričkem in središče Občine Gornji Petrovci.
Novo!!: Nouvi Zákon in Gornji Petrovci · Poglej več »
Gornji Senik
Gornji Senik (madžarsko Felsőszölnök, nemško Oberzemming, latinsko Zelnuk Superior) je naselje v Slovenskem Porabju v Občini Monošter, Madžarska.
Novo!!: Nouvi Zákon in Gornji Senik · Poglej več »
Gradiščanščina
Gradiščanščina (hrvaško Gradišćanski jezik, Gradišćanština, ali Gradišćansko narječje, nemško Burgenlandkroatische Sprache, madžarsko Gradistyei nyelv, Gradiscsei nyelv) je osamosvojeno narečje hrvaškega jezika.
Novo!!: Nouvi Zákon in Gradiščanščina · Poglej več »
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Novo!!: Nouvi Zákon in Grščina · Poglej več »
Halle, Saška - Anhalt
Halle (tudi Halle an der Saale) je z okoli 240.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saška - Anhalt (malenkost pred glavnim mestom Magdeburgom).
Novo!!: Nouvi Zákon in Halle, Saška - Anhalt · Poglej več »
Hebrejščina
Hebrêjščina je semitski jezik iz afroazijske jezikovne družine, ki ga govori okrog 6 milijonov ljudi, živečih večinoma v Izraelu, delih palestinskih ozemelj, ZDA in v judovskih skupnostih širom sveta.
Novo!!: Nouvi Zákon in Hebrejščina · Poglej več »
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Novo!!: Nouvi Zákon in Hrvaščina · Poglej več »
Ivan Berke
Ivan Berke pl. veliko-bakovski (madžarsko nagy-barkóczi Berke János, nemško Janos Berke von Nagy-Barkócz), madžarsko-slovenski evangeličanski duhovnik, senior, pisatelj, politik, posestnik, plemič * 11. oktober 1814, Križevci, † 9. maj 1908, Križevci.
Novo!!: Nouvi Zákon in Ivan Berke · Poglej več »
Ivan Kukuljević Sakcinski
Ivan Kukuljević Sakcinski, hrvaški politik, zgodovinar in književnik, * 29. maj 1816 Varaždin, † 1. avgust 1889 dvorec Tuhakovec.
Novo!!: Nouvi Zákon in Ivan Kukuljević Sakcinski · Poglej več »
Jageršek
Jageršek (madžarsko Zalaegerszeg) je mesto s približno 62.000 prebivalci na zahodu Madžarske in upravno središče županije Zala.
Novo!!: Nouvi Zákon in Jageršek · Poglej več »
Jernej Kopitar
link.
Novo!!: Nouvi Zákon in Jernej Kopitar · Poglej več »
Jezus Kristus
Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33. Večina sodobnih poznavalcev antike se strinja, da je Jezus dejansko obstajal in da je bil judovski rabin iz Galileje, ki je ustno razširjal svoj nauk. Krstil ga je Janez Krstnik. Križan je bil v Jeruzalemu po ukazu rimskega prefekta Poncija Pilata. Učenjaki so osnovali več portretov zgodovinskega Jezusa, ki ga pogosto prikazujejo kot nosilca ene od naslednjih vlog: voditelj apokaliptičnega gibanja, mesija, karizmatični zdravilec, čudodelec, modrec in filozof ali družbeni reformator, ki se je zavzemal za enakost vseh ljudi. Primerjali so novozavezne zapise z nekrščanskimi zgodovinskimi zapisi, da bi sestavili kronologijo Jezusovega življenja. Najširše uporabljena koledarska doba, v kateri je trenutno leto (okrajšano kot Anno Domini (n. št.), temelji na srednjeveški oceni leta Jezusovega rojstva. Kristjani verujejo, da je Jezus v svetu edinstvenega pomena. Krščanska doktrina vključuje tudi verovanje, da je bil Jezus spočet od Svetega Duha, rojen Devici, da je delal čudeže, ustanovil krščansko Cerkev, umrl na križu kot daritev v spravo za grehe, vstal od mrtvih in šel v nebesa, od koder se bo vrnil ob koncu časov. Velik del krščanstva časti Jezusa kot utelešenega Božjega sina, drugo od treh oseb Svete Trojice. Nekaj krščanskih skupnosti zavrača trinitaričnost, deloma ali v celoti, kot neskripturalno. Islam Jezusa (navadno prečrkovanega kot Isa) dojema kot pomembnega preroka in mesijo. Za muslimane je Jezus prinašalec prerok in sporočevalec ter otrok deviškega rojstva, vendar ne božjega, niti ni umrl zaradi križanja. Judje zavračajo verovanje, da je Jezus pričakovani Mesija, saj ni izpolnil mesijanskih prerokb iz Tanaka.
Novo!!: Nouvi Zákon in Jezus Kristus · Poglej več »
Jožef Smej
Jožef Smej, slovenski škof, teolog, pesnik, pisatelj in prevajalec, * 15. februar 1922, Bogojina; † 21. november 2020, Lenart v Slovenskih goricah.
Novo!!: Nouvi Zákon in Jožef Smej · Poglej več »
Jurij Dalmatin
Tinjah na Koroškem v Avstriji.Jurij Dalmatin, slovenski protestantski teolog, pisec * okoli 1547, Krško, † 31. avgust 1589, Ljubljana.
Novo!!: Nouvi Zákon in Jurij Dalmatin · Poglej več »
Kajkavščina
Kajkavščina (Kajkavica, Kajkavsko narječje, Kajkavština) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob štokavščini in čakavščini.
Novo!!: Nouvi Zákon in Kajkavščina · Poglej več »
Kančevci
Kančevci (madžarsko Felsőszentbenedek, prekmursko Sv. Bedenik) so obcestna vas, ki stoji ob cesti Martjanci - Gornji Petrovci v Občini Moravske Toplice.
Novo!!: Nouvi Zákon in Kančevci · Poglej več »
Kőszeg
Kőszeg (nemško Güns, izgovori; prekmurščina Küseg, slovaščina Kysak) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Kőszeg Železne županije.
Novo!!: Nouvi Zákon in Kőszeg · Poglej več »
Knige 'zoltárszke
Knige 'zoltárszke (Knjiga psalmov) je prekmurski prevod knjige psalmov (žoltárov), ki jo je prevedel Aleksander Terplan evangeličanski duhovnik v Puconcih leta 1848.
Novo!!: Nouvi Zákon in Knige 'zoltárszke · Poglej več »
Knjiga psalmov
IX Psalm je značilna biblijska pesniška vrsta izrazito verskega, včasih tudi domovinskega značaja.
Novo!!: Nouvi Zákon in Knjiga psalmov · Poglej več »
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Novo!!: Nouvi Zákon in Kraljevina Jugoslavija · Poglej več »
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Novo!!: Nouvi Zákon in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev · Poglej več »
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Novo!!: Nouvi Zákon in Kranjska · Poglej več »
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Novo!!: Nouvi Zákon in Latinščina · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Nouvi Zákon in Ljubljana · Poglej več »
Ludvik Novak (duhovnik)
Ludvik Novak, slovenski evangeličanski duhovnik, senior * 6. junij 1930, Černelavci, † 21. januar 1997, Maribor.
Novo!!: Nouvi Zákon in Ludvik Novak (duhovnik) · Poglej več »
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Novo!!: Nouvi Zákon in Madžarščina · Poglej več »
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Novo!!: Nouvi Zákon in Madžarska · Poglej več »
Mali katechismus
Mali katechismus je prva tiskana prekmurska knjiga.
Novo!!: Nouvi Zákon in Mali katechismus · Poglej več »
Marija Kozar Mukič
Marija Kozar Mukič, slovenska pisateljica in etnologinja, * 8. marec 1952, Budimpešta.
Novo!!: Nouvi Zákon in Marija Kozar Mukič · Poglej več »
Martjanci
Martjanci (madžarsko Mártonhely, prekmursko Merčonci ali Marčanci), po domače tudi Marčanci ali Merčanci, je naselje na severozahodnem koncu Prekmurja ob državni cesti Murska Sobota - Moravske Toplice v Občini Moravske Toplice.
Novo!!: Nouvi Zákon in Martjanci · Poglej več »
Matija Čop
Matija Čop, slovenski jezikoslovec, literarni zgodovinar in književni kritik, * 26. januar 1797, Žirovnica, † 6. julij 1835, Sava pri Tomačevem.
Novo!!: Nouvi Zákon in Matija Čop · Poglej več »
Mihael Bakoš
Mihael Bakoš ali Miháo Bakoš (madž. Bakos Mihály), slovenski evangeličanski duhovnik, dekan, učitelj, pisatelj in prevajalec, * 1742, Šalovci, † 9. april 1803, Šurd na Madžarskem.
Novo!!: Nouvi Zákon in Mihael Bakoš · Poglej več »
Monošter
Monošter (madžarsko Szentgotthárd, nemško St. Gotthard) je mesto z 8881 prebivalci (2010) ob sotočju rek Rabe in Lapinč na skrajnem zahodu Madžarske tik ob meji z Avstrijo 23 kilometrov vzhodno od Fürstenfelda in okrog 10 km severno od meje s Slovenijo na Goričkem.
Novo!!: Nouvi Zákon in Monošter · Poglej več »
Mura
Izvir reke Mure v Narodnem parku Visoke Ture (Avstrija) Gornji tok reke Mure takoj pod izvirom (Avstrija) Múra (hrvaško in, prekmursko Müra ali Möra) je reka v Srednji Evropi, levi pritok Drave. Izvira v Radstattskih Turah, najzahodnejšem delu Vzhodnih Tur v visokogorski dolini Murwinkel v avstrijski zvezni deželi Salzburg, ki je del narodnega parka Visoke ture. Najprej teče po ledeniško preoblikovani dolini Lungau večinoma proti vzhodu mimo mesteca Tamsweg. Nekoliko niže vstopi v zvezno deželo Štajersko in nadaljuje pot proti vzhodu skozi Murau, Judenburg, Knittelfeld in Leoben do mesteca Bruck an der Mur, kjer dobi z leve pritok Murico. Tu zavije ostro proti jugu, se v ozki soteski prebije skozi pas Južnih apneniških Alp ter pri Gradcu (nem.
Novo!!: Nouvi Zákon in Mura · Poglej več »
Murska Sobota
Murska Sobota (slovenska okrajšava: MS; Olsnitz;Radkersburg und Luttenberg (map, 1:75,000). 1894. Vienna: K.u.k. Militärgeographisches Institut. Muraszombat) je mesto z 10.972 prebivalci, sedež istoimenske mestne občine in upravne enote v Republiki Sloveniji ter središče slovenskega Prekmurja in nasploh Pomurja oziroma Pomurske statistične regije.
Novo!!: Nouvi Zákon in Murska Sobota · Poglej več »
Nadškofija Maribor
Nadškofija Maribor je poleg ljubljanske ena od dveh sedanjih slovenskih nadškofij in metropolij.
Novo!!: Nouvi Zákon in Nadškofija Maribor · Poglej več »
Nedelja
Nedélja je dan v tednu med soboto in ponedeljkom.
Novo!!: Nouvi Zákon in Nedelja · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Nouvi Zákon in Nemčija · Poglej več »
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Novo!!: Nouvi Zákon in Nemščina · Poglej več »
Neologizem
Neologizem ali besedna novota je beseda ali besedna zveza, ki še v jeziku ni splošno uveljavljena.
Novo!!: Nouvi Zákon in Neologizem · Poglej več »
Nova zaveza
Nova zaveza (hebrejsko, grško) pomeni zavezo, ki jo je po verovanju kristjanov Bog sklenil z ljudmi po posredovanju Jezusa Kristusa in je dopolnitev že prej sklenjene stare zaveze.
Novo!!: Nouvi Zákon in Nova zaveza · Poglej več »
Ožbalt Gutsman
Ožbalt Gutsman, slovenski jezuit, filolog in nabožni pisatelj, * 4. avgust 1727, Grabštanj (Grafenstein) na Koroškem, † 14. maj 1790, Celovec.
Novo!!: Nouvi Zákon in Ožbalt Gutsman · Poglej več »
Peter Kozler
''Zemljovid slovenske dežele in pokrajin'', 1852, izdan 1861 Peter Kozler (tudi Kosler), slovenski pravnik, gospodarstvenik, geograf, kartograf in politik nemškega rodu, * 16. februar 1824, Koče pri Kočevski Reki, † 16. april 1879, Ljubljana.
Novo!!: Nouvi Zákon in Peter Kozler · Poglej več »
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota je osrednja splošna knjižnica s sedežem na Zvezni ulici 10 (Murska Sobota).
Novo!!: Nouvi Zákon in Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota · Poglej več »
Prekmurje
Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.
Novo!!: Nouvi Zákon in Prekmurje · Poglej več »
Prekmursko narečje
Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.
Novo!!: Nouvi Zákon in Prekmursko narečje · Poglej več »
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Novo!!: Nouvi Zákon in Protestantizem · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Nouvi Zákon in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Raba
Raba pri Molnaszecsődu Raba (nemško Raab, madžarsko Rába) je 283 km dolga avstrijsko - madžarska reka, ob kateri živijo tudi Slovenci.
Novo!!: Nouvi Zákon in Raba · Poglej več »
Radgona
Radgona (Bad Radkersburg) je mesto na jugovzhodu Avstrijske Štajerske v t. i. Radgonskem kotu z okoli 2000 prebivalci.
Novo!!: Nouvi Zákon in Radgona · Poglej več »
Ravensko
Ravnina pri Markišavcih Obnovljena tradicionalna kmečka hiša v Sodišincih Ravensko je ravninski del Prekmurja v Vzhodni Sloveniji na levem bregu reke Mure.
Novo!!: Nouvi Zákon in Ravensko · Poglej več »
Réd zvelicsánsztva
Réd zvelicsánsztva (Razpored zveličanja) je tretja tiskana knjiga v prekmurščini.
Novo!!: Nouvi Zákon in Réd zvelicsánsztva · Poglej več »
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Novo!!: Nouvi Zákon in Reformacija · Poglej več »
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Novo!!: Nouvi Zákon in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »
Saška - Anhalt
Saška - Anhalt (uradno Land Sachsen-Anhalt) je nemška zvezna dežela.
Novo!!: Nouvi Zákon in Saška - Anhalt · Poglej več »
Sebeborci
Sebeborci (madžarsko Szentbibor, prekmursko Seböborci) so naselje v Občini Moravske Toplice.
Novo!!: Nouvi Zákon in Sebeborci · Poglej več »
Seznam prekmurskih evangeličanskih tiskov (1715–1951)
Seznam prekmurskih evangeličanskih tiskov med 1715 in 1944.
Novo!!: Nouvi Zákon in Seznam prekmurskih evangeličanskih tiskov (1715–1951) · Poglej več »
Slovaščina
Slováščina (slovenčina, slovenský jazyk) je zahodnoslovanski jezik.
Novo!!: Nouvi Zákon in Slovaščina · Poglej več »
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Novo!!: Nouvi Zákon in Slovaška · Poglej več »
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Novo!!: Nouvi Zákon in Slovani · Poglej več »
Slovenska krajina (Ogrska)
Slovenska krajina (madžarsko: Vendvidék, Szlovenszka krajina, Szlovén krajina; tudi Slovenska okroglina) je bilo poimenovanje slovensko govorečega območja Železne in Zalske županije v Kraljevini Ogrski do podpisa trianonske pogodbe 4.
Novo!!: Nouvi Zákon in Slovenska krajina (Ogrska) · Poglej več »
Slovenska protestantska književnost
Slovensko protestantsko književnost so ustvarili slovenski protestantski pisci, ki so delovali v času Primoža Trubarja na Slovenskem, kasneje pa tudi na Nemškem.
Novo!!: Nouvi Zákon in Slovenska protestantska književnost · Poglej več »
Slovensko Porabje
Slovensko Porabje je del skrajnega zahoda Madžarske (v Železni županiji), kjer živi slovenska manjšina (po neuradnih ocenah med 5000) Porabskih Slovencev.
Novo!!: Nouvi Zákon in Slovensko Porabje · Poglej več »
Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar
Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar je laično kulturno društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1994.
Novo!!: Nouvi Zákon in Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar · Poglej več »
Sombotel
Sombotel (madžarsko Szombathely, hrvaško Sambotel, nemško Steinamanger, latinsko-romansko Savaria) je z okoli 80.000 prebivalci deseto največje mesto na Madžarskem ter županijsko središče Železne županije ter podregije Szombathely?-(še?).
Novo!!: Nouvi Zákon in Sombotel · Poglej več »
Stanko Vraz
Stanko Vraz (pravo ime Jakob Fras/Frass), slovensko-hrvaški pesnik in eden od pomembnih pripadnikov ilirskega gibanja, * 30. junij 1810, Cerovec, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija); † 20. maj 1851, Zagreb (današnja Hrvaška), slovenski psevdonim: Jakob Cerovčan, Slovenec iz Slovenie, ilirski psevdonim: Stanko Vraz, Ilir iz Velike Ilirie.
Novo!!: Nouvi Zákon in Stanko Vraz · Poglej več »
Stara zaveza
Stara zaveza v obliki zvitka Stara zaveza pomeni zavezo, ki jo je Bog sklenil z Judi.
Novo!!: Nouvi Zákon in Stara zaveza · Poglej več »
Strukovci
Strukovci (madžarsko Sűrűház) so naselje v Občini Puconci.
Novo!!: Nouvi Zákon in Strukovci · Poglej več »
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Novo!!: Nouvi Zákon in Sveto pismo · Poglej več »
Szvéti evangyeliomi
Slovenskem Porabju). Szvéti evangeliomi (1841). Szvéti evangeliomi (1858). Krajačevićovi ''Szveti evangeliomi'' iz leta 1651. Szvéti evangyeliomi ali Szvéti evangeliomi (Sveti evangeliji) so delni prevod katoliške Nove zaveze v prekmurščino, ki ga je Mikloš Küzmič prevedel iz kajkavskih, slovenskih, latinskih in madžarskih virov.
Novo!!: Nouvi Zákon in Szvéti evangyeliomi · Poglej več »
Vöre krsztsánszke krátki návuk
Vöre krsztsánszke krátki návuk je prekmurski evangeličanski katekizem.
Novo!!: Nouvi Zákon in Vöre krsztsánszke krátki návuk · Poglej več »
Vilko Novak
Vilko Novak (madžarsko Novák Vilmos) etnolog, slavist, literarni zgodovinar, urednik, prevajalec, * 28. april 1909, Beltinci, Avstro-Ogrska † 8. oktober 2003, Ljubljana.
Novo!!: Nouvi Zákon in Vilko Novak · Poglej več »
Zahodnoslovanski jeziki
Zahodnoslovanski jeziki so ena izmed treh podskupin slovanskih jezikov.
Novo!!: Nouvi Zákon in Zahodnoslovanski jeziki · Poglej več »
Zala (županija)
Županija Zala ali Zalska županija (Zala megye) je madžarska županija na zahodu Madžarske.
Novo!!: Nouvi Zákon in Zala (županija) · Poglej več »
16. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.
Novo!!: Nouvi Zákon in 16. stoletje · Poglej več »
1715
1715 (MDCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Nouvi Zákon in 1715 · Poglej več »
1771
1771 (MDCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Nouvi Zákon in 1771 · Poglej več »
1778
1778 (MDCCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Nouvi Zákon in 1778 · Poglej več »
1817
1817 (MDCCCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Nouvi Zákon in 1817 · Poglej več »
1848
1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Nouvi Zákon in 1848 · Poglej več »
1883
1883 (MDCCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Nouvi Zákon in 1883 · Poglej več »
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Novo!!: Nouvi Zákon in 19. stoletje · Poglej več »
1928
1928 (MCMXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Nouvi Zákon in 1928 · Poglej več »
1971
1971 (MCMLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Nouvi Zákon in 1971 · Poglej več »
1976
1976 (MCMLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Nouvi Zákon in 1976 · Poglej več »
1995
1995 (MCMXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Nouvi Zákon in 1995 · Poglej več »
1996
1996 (MCMXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Nouvi Zákon in 1996 · Poglej več »
1999
1999 (MCMXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Nouvi Zákon in 1999 · Poglej več »
20. junij
20.
Novo!!: Nouvi Zákon in 20. junij · Poglej več »
2006
2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.
Novo!!: Nouvi Zákon in 2006 · Poglej več »
2008
2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.
Novo!!: Nouvi Zákon in 2008 · Poglej več »
2009
2009 (MMIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na četrtek.
Novo!!: Nouvi Zákon in 2009 · Poglej več »
Preusmerja sem:
Nouvi Zakon, Nouvi Zákon ali Testamentim Goszpodna Nasega Jezusa Krisztusa zdaj oprvics zGrcskoga na sztári szlovenszki jezik obrnyeni po Stevan Küzmicsi Surdánszkom f., Nôvi Zákon.
