Kazalo
118 odnosi: Advent, Aleksander Terplan, Anton Trstenjak (zgodovinar), Anton Vratuša, Šomodska županija, Šopron, Štajerska, Štefan Barbarič, Štefan Küzmič, Šurd, Žiga Zois, Čobin, Beograd, Božič, Božidar Raič, Bratislava, Duhovnik, Dunaj, Ferenc Berke, Fran Ilešič, Franc Šebjanič, Franc Kuzmič, Franc Miklošič, Franc Temlin, Gajica, Gjur, Gornji Petrovci, Gornji Senik, Gradiščanščina, Grščina, Halle, Saška - Anhalt, Hebrejščina, Hrvaščina, Ivan Berke, Ivan Kukuljević Sakcinski, Jageršek, Jernej Kopitar, Jezus Kristus, Jožef Smej, Jurij Dalmatin, Kajkavščina, Kančevci, Kőszeg, Knige 'zoltárszke, Knjiga psalmov, Kraljevina Jugoslavija, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kranjska, Latinščina, Ljubljana, ... Razširi indeks (68 več) »
- Knjige v slovenščini
- Prekmurščina
- Slovenski prevodi Svetega pisma
Advent
Advent ali adventni čas (iz - prihod) je čas pred božičem in je v bogoslužju namenjen pričakovanju Jezusovega prihoda oziroma rojstva.
Poglej Nouvi Zákon in Advent
Aleksander Terplan
puconskem pokopališču. Aleksander Terplan (madžarsko Terplán Sándor, staroprekmursko Šandor Terplan), madžarski slovenski evangeličanski pastor in pisatelj, * 1. maj 1816, Ivanovci, † 18. marec 1858, Puconci.
Poglej Nouvi Zákon in Aleksander Terplan
Anton Trstenjak (zgodovinar)
Anton Trstenjak, slovenski gledališki zgodovinar in organizator, etnograf, pisatelj, * 10. maj 1853, Krčevina, † 17. december 1917, Ljubljana.
Poglej Nouvi Zákon in Anton Trstenjak (zgodovinar)
Anton Vratuša
Anton Vratuša (rojen Vratussa Antal; ilegalno ime Vran in Urban), slovenski politik, diplomat, publicist, borec NOB in slavist, * 21. februar 1915, Dolnji Slaveči, občina Grad (tedaj Avstro-Ogrska), † 30. julij 2017, Ljubljana.
Poglej Nouvi Zákon in Anton Vratuša
Šomodska županija
Šomodska županija (Somogy megye) je županija na jugozahodu Madžarske.
Poglej Nouvi Zákon in Šomodska županija
Šopron
Šopron (madžarsko Sopron; nem. Ödenburg) je mesto z županijskimi pravicami na Madžarskem, z okoli 55.000 prebivalci, ki upravno spada v podregijo Sopron–Fertőd Županije Győr-Moson-Sopron.
Poglej Nouvi Zákon in Šopron
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Poglej Nouvi Zákon in Štajerska
Štefan Barbarič
Štefan Barbarič, slovenski literarni zgodovinar, * 19. oktober 1920, Turnišče, † 30. junij 1988, Ljubljana.
Poglej Nouvi Zákon in Štefan Barbarič
Štefan Küzmič
''Nouvi zákon'' (1771) Štefan Küzmič (tudi Števan Küzmič, madžarsko: Küzmics István), slovenski pastor, učitelj, pisatelj in prevajalec, * okrog 1723, Strukovci, † 22. december 1779, Šurd, Ogrska, kjer je tudi pokopan.
Poglej Nouvi Zákon in Štefan Küzmič
Šurd
Šurd (madžarsko Surd) je vas na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Nagykanizsa Županije Zala.
Poglej Nouvi Zákon in Šurd
Žiga Zois
Baron Žiga (Sigismundus) Zois pl. Edelstein, bolje znan kot Žiga Zois,, slovenski razsvetljenec, gospodarstvenik, podjetnik, mecen in mineralog, * 23. november 1747, Trst, † 10. november 1819, Ljubljana.
Poglej Nouvi Zákon in Žiga Zois
Čobin
Čobin (''madž.'' Nemescsó, prekmursko Čoba) je vas na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Kőszeg Železne županije.
Poglej Nouvi Zákon in Čobin
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Nouvi Zákon in Beograd
Božič
Bôžič je tradicionalni krščanski praznik, ki ga v katoliških in protestantskih državah praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa.
Poglej Nouvi Zákon in Božič
Božidar Raič
Božidar Raič (pravo ime Matija Reich), slovenski rimskokatoliški duhovnik, jezikoslovec, politik in publicist, * 9. februar 1827, Žvab, † 6. junij 1886, Ljubljana Raič se je rodil kmečkim staršema Juriju in Katarini (rojena Simic) na Žvabu, umrl v Ljubljani in je pokopan v grobnici pisateljskega društva na Navju v Ljubljani.
Poglej Nouvi Zákon in Božidar Raič
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Poglej Nouvi Zákon in Bratislava
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Poglej Nouvi Zákon in Duhovnik
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Nouvi Zákon in Dunaj
Ferenc Berke
Ferenc Xaver Berke pl. veliko-bakovski (madžarsko nagy-barkóczi Berke Xavér Ferenc, nemško Franz Xaver Berke von Nagy-Barkócz), slovenski evangeličanski duhovnik, senior pisatelj, plemič, sodnik županijske table v Železni županiji, na Ogrskem, * 25. december 1762, Sebeborci; † 10.
Poglej Nouvi Zákon in Ferenc Berke
Fran Ilešič
Fran Ilešič, tudi ~ Ilešić, slovenski literarni zgodovinar, univerzitetni profesor, * 30. julij 1871, Brezje pri Svetem Juriju ob Ščavnici, † 1. julij 1942, Ljubljana.
Poglej Nouvi Zákon in Fran Ilešič
Franc Šebjanič
Franc Šebjanič, slovenski novinar, politik, kulturni delavec, zgodovinar, * 30. november 1920, Murska Sobota, † 26. oktober 1984, Murska Sobota Njegov oče je bil krojač Franc st., mati pa Marija (roj. Čahuk).
Poglej Nouvi Zákon in Franc Šebjanič
Franc Kuzmič
Franc Kuzmič ali Küzmič, slovenski bibliotekar, muzejski svetovalec, pedagog, pastor Binkoštne Cerkve, * 3. november 1952, Murska Sobota; † 6. april 2018, Betlehem.
Poglej Nouvi Zákon in Franc Kuzmič
Franc Miklošič
Franc vitez pl. Miklošič, slovenski filolog, jezikoslovec in slavist, * 20. november 1813, Radomerščak pri Ljutomeru, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija), † 7. marec 1891, Dunaj, Avstro-Ogrska (danes Avstrija).
Poglej Nouvi Zákon in Franc Miklošič
Franc Temlin
Franc Temlin (tudi Ferenc Temlin), slovenski evangeličanski duhovnik in pisatelj, * konec 17. stoletja, Krajna, † 18. stoletje (?).
Poglej Nouvi Zákon in Franc Temlin
Gajica
Gájica (hrvaški:hrvatska abeceda/gajica) je latinična pisava, ki jo je razvil hrvaški jezikoslovec Ljudevit Gaj.
Poglej Nouvi Zákon in Gajica
Gjur
Gjur (zapisan tudi Gyor in Györ,,,, zastarelo slovensko Jura), je z okoli 130.000 prebivalci šesto največje mesto na Madžarskem in sedež Županije Győr-Moson-Sopron (poslovenjeno ''Gjur–Mošon–Šopron'') ter istoimenske rimskokatoliške škofije, ustanovljene leta 1009 kot sufragan ostrogonske metropolije in ki je pred ustanovitvijo škofije v Sombotelu leta 1777 vključevala tudi severozahodni del slovenskega Prekmurja (Belmurski arhidiakonat).
Poglej Nouvi Zákon in Gjur
Gornji Petrovci
Gornji Petrovci (madžarsko Péterhegy, prekmursko Gorenji Petrovci) so naselje na severovzhodnem Goričkem in središče Občine Gornji Petrovci.
Poglej Nouvi Zákon in Gornji Petrovci
Gornji Senik
Gornji Senik (madžarsko Felsőszölnök, nemško Oberzemming, latinsko Zelnuk Superior) je naselje v Slovenskem Porabju v Občini Monošter, Madžarska.
Poglej Nouvi Zákon in Gornji Senik
Gradiščanščina
Gradiščanščina (hrvaško Gradišćanski jezik, Gradišćanština, ali Gradišćansko narječje, nemško Burgenlandkroatische Sprache, madžarsko Gradistyei nyelv, Gradiscsei nyelv) je osamosvojeno narečje hrvaškega jezika.
Poglej Nouvi Zákon in Gradiščanščina
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Nouvi Zákon in Grščina
Halle, Saška - Anhalt
Halle (tudi Halle an der Saale) je z okoli 240.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saška - Anhalt (malenkost pred glavnim mestom Magdeburgom).
Poglej Nouvi Zákon in Halle, Saška - Anhalt
Hebrejščina
Hebrêjščina je semitski jezik iz afroazijske jezikovne družine, ki ga govori okrog 6 milijonov ljudi, živečih večinoma v Izraelu, delih palestinskih ozemelj, ZDA in v judovskih skupnostih širom sveta.
Poglej Nouvi Zákon in Hebrejščina
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Poglej Nouvi Zákon in Hrvaščina
Ivan Berke
Ivan Berke pl. veliko-bakovski (madžarsko nagy-barkóczi Berke János, nemško Janos Berke von Nagy-Barkócz), madžarsko-slovenski evangeličanski duhovnik, senior, pisatelj, politik, posestnik, plemič * 11. oktober 1814, Križevci, † 9. maj 1908, Križevci.
Poglej Nouvi Zákon in Ivan Berke
Ivan Kukuljević Sakcinski
Ivan Kukuljević Sakcinski, hrvaški politik, zgodovinar in književnik, * 29. maj 1816 Varaždin, † 1. avgust 1889 dvorec Tuhakovec.
Poglej Nouvi Zákon in Ivan Kukuljević Sakcinski
Jageršek
Jageršek (madžarsko Zalaegerszeg) je mesto s približno 62.000 prebivalci na zahodu Madžarske in upravno središče županije Zala.
Poglej Nouvi Zákon in Jageršek
Jernej Kopitar
link.
Poglej Nouvi Zákon in Jernej Kopitar
Jezus Kristus
Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33.
Poglej Nouvi Zákon in Jezus Kristus
Jožef Smej
Jožef Smej, slovenski škof, teolog, pesnik, pisatelj in prevajalec, * 15. februar 1922, Bogojina; † 21. november 2020, Lenart v Slovenskih goricah.
Poglej Nouvi Zákon in Jožef Smej
Jurij Dalmatin
Tinjah na Koroškem v Avstriji.Jurij Dalmatin, slovenski protestantski teolog, pisec * okoli 1547, Krško, † 31. avgust 1589, Ljubljana.
Poglej Nouvi Zákon in Jurij Dalmatin
Kajkavščina
Kajkavščina (Kajkavica, Kajkavsko narječje, Kajkavština) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob štokavščini in čakavščini.
Poglej Nouvi Zákon in Kajkavščina
Kančevci
Kančevci (madžarsko Felsőszentbenedek, prekmursko Sv. Bedenik) so obcestna vas, ki stoji ob cesti Martjanci - Gornji Petrovci v Občini Moravske Toplice.
Poglej Nouvi Zákon in Kančevci
Kőszeg
Kőszeg (nemško Güns, izgovori; prekmurščina Küseg, slovaščina Kysak) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Kőszeg Železne županije.
Poglej Nouvi Zákon in Kőszeg
Knige 'zoltárszke
Knige 'zoltárszke (Knjiga psalmov) je prekmurski prevod knjige psalmov (žoltárov), ki jo je prevedel Aleksander Terplan evangeličanski duhovnik v Puconcih leta 1848.
Poglej Nouvi Zákon in Knige 'zoltárszke
Knjiga psalmov
IX Psalm je značilna biblijska pesniška vrsta izrazito verskega, včasih tudi domovinskega značaja.
Poglej Nouvi Zákon in Knjiga psalmov
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Poglej Nouvi Zákon in Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Poglej Nouvi Zákon in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Nouvi Zákon in Kranjska
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Nouvi Zákon in Latinščina
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Nouvi Zákon in Ljubljana
Ludvik Novak (duhovnik)
Ludvik Novak, slovenski evangeličanski duhovnik, senior * 6. junij 1930, Černelavci, † 21. januar 1997, Maribor.
Poglej Nouvi Zákon in Ludvik Novak (duhovnik)
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Poglej Nouvi Zákon in Madžarščina
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Nouvi Zákon in Madžarska
Mali katechismus
Mali katechismus je prva tiskana prekmurska knjiga.
Poglej Nouvi Zákon in Mali katechismus
Marija Kozar Mukič
Marija Kozar Mukič, slovenska pisateljica in etnologinja, * 8. marec 1952, Budimpešta.
Poglej Nouvi Zákon in Marija Kozar Mukič
Martjanci
Martjanci (madžarsko Mártonhely, prekmursko Merčonci ali Marčanci), po domače tudi Marčanci ali Merčanci, je naselje na severozahodnem koncu Prekmurja ob državni cesti Murska Sobota - Moravske Toplice v Občini Moravske Toplice.
Poglej Nouvi Zákon in Martjanci
Matija Čop
Matija Čop, slovenski jezikoslovec, literarni zgodovinar in književni kritik, * 26. januar 1797, Žirovnica, † 6. julij 1835, Sava pri Tomačevem.
Poglej Nouvi Zákon in Matija Čop
Mihael Bakoš
Mihael Bakoš ali Miháo Bakoš (madž. Bakos Mihály), slovenski evangeličanski duhovnik, dekan, učitelj, pisatelj in prevajalec, * 1742, Šalovci, † 9. april 1803, Šurd na Madžarskem.
Poglej Nouvi Zákon in Mihael Bakoš
Monošter
Monošter (madžarsko Szentgotthárd, nemško St. Gotthard) je mesto z 8881 prebivalci (2010) ob sotočju rek Rabe in Lapinč na skrajnem zahodu Madžarske tik ob meji z Avstrijo 23 kilometrov vzhodno od Fürstenfelda in okrog 10 km severno od meje s Slovenijo na Goričkem.
Poglej Nouvi Zákon in Monošter
Mura
Izvir reke Mure v Narodnem parku Visoke Ture (Avstrija) Gornji tok reke Mure takoj pod izvirom (Avstrija) Múra (hrvaško in, prekmursko Müra ali Möra) je reka v Srednji Evropi, levi pritok Drave. Izvira v Radstattskih Turah, najzahodnejšem delu Vzhodnih Tur v visokogorski dolini Murwinkel v avstrijski zvezni deželi Salzburg, ki je del narodnega parka Visoke ture.
Poglej Nouvi Zákon in Mura
Murska Sobota
Murska Sobota (slovenska okrajšava: MS; Olsnitz;Radkersburg und Luttenberg (map, 1:75,000). 1894. Vienna: K.u.k. Militärgeographisches Institut. Muraszombat) je mesto z 10.972 prebivalci, sedež istoimenske mestne občine in upravne enote v Republiki Sloveniji ter središče slovenskega Prekmurja in nasploh Pomurja oziroma Pomurske statistične regije.
Poglej Nouvi Zákon in Murska Sobota
Nadškofija Maribor
Nadškofija Maribor je poleg ljubljanske ena od dveh sedanjih slovenskih nadškofij in metropolij.
Poglej Nouvi Zákon in Nadškofija Maribor
Nedelja
Nedélja je dan v tednu med soboto in ponedeljkom.
Poglej Nouvi Zákon in Nedelja
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Nouvi Zákon in Nemčija
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Nouvi Zákon in Nemščina
Neologizem
Neologizem ali besedna novota je beseda ali besedna zveza, ki še v jeziku ni splošno uveljavljena.
Poglej Nouvi Zákon in Neologizem
Nova zaveza
Nova zaveza (hebrejsko, grško) pomeni zavezo, ki jo je po verovanju kristjanov Bog sklenil z ljudmi po posredovanju Jezusa Kristusa in je dopolnitev že prej sklenjene stare zaveze.
Poglej Nouvi Zákon in Nova zaveza
Ožbalt Gutsman
Ožbalt Gutsman, slovenski jezuit, filolog in nabožni pisatelj, * 4. avgust 1727, Grabštanj (Grafenstein) na Koroškem, † 14. maj 1790, Celovec.
Poglej Nouvi Zákon in Ožbalt Gutsman
Peter Kozler
''Zemljovid slovenske dežele in pokrajin'', 1852, izdan 1861 Peter Kozler (tudi Kosler), slovenski pravnik, gospodarstvenik, geograf, kartograf in politik nemškega rodu, * 16. februar 1824, Koče pri Kočevski Reki, † 16. april 1879, Ljubljana.
Poglej Nouvi Zákon in Peter Kozler
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota je osrednja splošna knjižnica s sedežem na Zvezni ulici 10 (Murska Sobota).
Poglej Nouvi Zákon in Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Prekmurje
Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.
Poglej Nouvi Zákon in Prekmurje
Prekmursko narečje
Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.
Poglej Nouvi Zákon in Prekmursko narečje
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Nouvi Zákon in Protestantizem
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Nouvi Zákon in Prva svetovna vojna
Raba
Raba pri Molnaszecsődu Raba (nemško Raab, madžarsko Rába) je 283 km dolga avstrijsko - madžarska reka, ob kateri živijo tudi Slovenci.
Poglej Nouvi Zákon in Raba
Radgona
Radgona (Bad Radkersburg) je mesto na jugovzhodu Avstrijske Štajerske v t. i. Radgonskem kotu z okoli 2000 prebivalci.
Poglej Nouvi Zákon in Radgona
Ravensko
Ravnina pri Markišavcih Obnovljena tradicionalna kmečka hiša v Sodišincih Ravensko je ravninski del Prekmurja v Vzhodni Sloveniji na levem bregu reke Mure.
Poglej Nouvi Zákon in Ravensko
Réd zvelicsánsztva
Réd zvelicsánsztva (Razpored zveličanja) je tretja tiskana knjiga v prekmurščini.
Poglej Nouvi Zákon in Réd zvelicsánsztva
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Poglej Nouvi Zákon in Reformacija
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Nouvi Zákon in Rimskokatoliška cerkev
Saška - Anhalt
Saška - Anhalt (uradno Land Sachsen-Anhalt) je nemška zvezna dežela.
Poglej Nouvi Zákon in Saška - Anhalt
Sebeborci
Sebeborci (madžarsko Szentbibor, prekmursko Seböborci) so naselje v Občini Moravske Toplice.
Poglej Nouvi Zákon in Sebeborci
Seznam prekmurskih evangeličanskih tiskov (1715–1951)
Seznam prekmurskih evangeličanskih tiskov med 1715 in 1944.
Poglej Nouvi Zákon in Seznam prekmurskih evangeličanskih tiskov (1715–1951)
Slovaščina
Slováščina (slovenčina, slovenský jazyk) je zahodnoslovanski jezik.
Poglej Nouvi Zákon in Slovaščina
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Nouvi Zákon in Slovaška
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Nouvi Zákon in Slovani
Slovenska krajina (Ogrska)
Slovenska krajina (madžarsko: Vendvidék, Szlovenszka krajina, Szlovén krajina; tudi Slovenska okroglina) je bilo poimenovanje slovensko govorečega območja Železne in Zalske županije v Kraljevini Ogrski do podpisa trianonske pogodbe 4.
Poglej Nouvi Zákon in Slovenska krajina (Ogrska)
Slovenska protestantska književnost
Slovensko protestantsko književnost so ustvarili slovenski protestantski pisci, ki so delovali v času Primoža Trubarja na Slovenskem, kasneje pa tudi na Nemškem.
Poglej Nouvi Zákon in Slovenska protestantska književnost
Slovensko Porabje
Slovensko Porabje je del skrajnega zahoda Madžarske (v Železni županiji), kjer živi slovenska manjšina (po neuradnih ocenah med 5000) Porabskih Slovencev.
Poglej Nouvi Zákon in Slovensko Porabje
Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar
Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar je laično kulturno društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1994.
Poglej Nouvi Zákon in Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar
Sombotel
Sombotel (madžarsko Szombathely, hrvaško Sambotel, nemško Steinamanger, latinsko-romansko Savaria) je z okoli 80.000 prebivalci deseto največje mesto na Madžarskem ter županijsko središče Železne županije ter podregije Szombathely?-(še?).
Poglej Nouvi Zákon in Sombotel
Stanko Vraz
Stanko Vraz (pravo ime Jakob Fras/Frass), slovensko-hrvaški pesnik in eden od pomembnih pripadnikov ilirskega gibanja, * 30. junij 1810, Cerovec, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija); † 20. maj 1851, Zagreb (današnja Hrvaška), slovenski psevdonim: Jakob Cerovčan, Slovenec iz Slovenie, ilirski psevdonim: Stanko Vraz, Ilir iz Velike Ilirie.
Poglej Nouvi Zákon in Stanko Vraz
Stara zaveza
Stara zaveza v obliki zvitka Stara zaveza pomeni zavezo, ki jo je Bog sklenil z Judi.
Poglej Nouvi Zákon in Stara zaveza
Strukovci
Strukovci (madžarsko Sűrűház) so naselje v Občini Puconci.
Poglej Nouvi Zákon in Strukovci
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Poglej Nouvi Zákon in Sveto pismo
Szvéti evangyeliomi
Slovenskem Porabju). Szvéti evangeliomi (1841). Szvéti evangeliomi (1858). Krajačevićovi ''Szveti evangeliomi'' iz leta 1651. Szvéti evangyeliomi ali Szvéti evangeliomi (Sveti evangeliji) so delni prevod katoliške Nove zaveze v prekmurščino, ki ga je Mikloš Küzmič prevedel iz kajkavskih, slovenskih, latinskih in madžarskih virov.
Poglej Nouvi Zákon in Szvéti evangyeliomi
Vöre krsztsánszke krátki návuk
Vöre krsztsánszke krátki návuk je prekmurski evangeličanski katekizem.
Poglej Nouvi Zákon in Vöre krsztsánszke krátki návuk
Vilko Novak
Vilko Novak (madžarsko Novák Vilmos) etnolog, slavist, literarni zgodovinar, urednik, prevajalec, * 28. april 1909, Beltinci, Avstro-Ogrska † 8. oktober 2003, Ljubljana.
Poglej Nouvi Zákon in Vilko Novak
Zahodnoslovanski jeziki
Zahodnoslovanski jeziki so ena izmed treh podskupin slovanskih jezikov.
Poglej Nouvi Zákon in Zahodnoslovanski jeziki
Zala (županija)
Županija Zala ali Zalska županija (Zala megye) je madžarska županija na zahodu Madžarske.
Poglej Nouvi Zákon in Zala (županija)
16. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.
Poglej Nouvi Zákon in 16. stoletje
1715
1715 (MDCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Nouvi Zákon in 1715
1771
1771 (MDCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Nouvi Zákon in 1771
1778
1778 (MDCCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Nouvi Zákon in 1778
1817
1817 (MDCCCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Nouvi Zákon in 1817
1848
1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Nouvi Zákon in 1848
1883
1883 (MDCCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Nouvi Zákon in 1883
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Nouvi Zákon in 19. stoletje
1928
1928 (MCMXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Nouvi Zákon in 1928
1971
1971 (MCMLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Nouvi Zákon in 1971
1976
1976 (MCMLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Nouvi Zákon in 1976
1995
1995 (MCMXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Nouvi Zákon in 1995
1996
1996 (MCMXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Nouvi Zákon in 1996
1999
1999 (MCMXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Nouvi Zákon in 1999
20. junij
20.
Poglej Nouvi Zákon in 20. junij
2006
2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.
Poglej Nouvi Zákon in 2006
2008
2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.
Poglej Nouvi Zákon in 2008
2009
2009 (MMIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na četrtek.
Poglej Nouvi Zákon in 2009
Glej tudi
Knjige v slovenščini
Prekmurščina
Slovenski prevodi Svetega pisma
Prav tako znan kot Nouvi Zákon ali Testamentim Goszpodna Nasega Jezusa Krisztusa zdaj oprvics zGrcskoga na sztári szlovenszki jezik obrnyeni po Stevan Küzmicsi Surdánszkom f., Nôvi Zákon.