Odpri v Google MapsKazalo
65 odnosi: Avstro-Ogrska, Španija, Baden, Bavarska, Berlin, Boksarska vstaja, Braunschweig, Bremen, Coburg, Dresden, Društvo narodov, Evropa, Francija, Francosko-pruska vojna, Friderik III. Nemški, Gera, Hamburg, Hohenzollerji, Julijska kriza, Kamerun, Karolinsko otočje, Lübeck, Marijansko otočje, Marshallovi otoki, München, Nauru, Nemščina, Nemška Nova Gvineja, Nemška Vzhodna Afrika, Nova Gvineja, Otto von Bismarck, Palav, Prusija, Prva svetovna vojna, Rusija, Saška, Samoa, Seznam propadlih držav, Stuttgart, Sveto rimsko cesarstvo, Tihi ocean, Togo, Uradni jezik, Viljem I. Nemški, Viljem II. Nemški, Weimar, Weimarska republika, Zanzibar, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, ... Razširi indeks (15 več) »
- Bivše države v Evropi
- Bivše evropske monarhije
- Bivše monarhije
- Bivši imperiji
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Nemško cesarstvo in Avstro-Ogrska
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Nemško cesarstvo in Španija
Baden
Baden je lahko.
Poglej Nemško cesarstvo in Baden
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Nemško cesarstvo in Bavarska
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Nemško cesarstvo in Berlin
Boksarska vstaja
Boksarska vstaja, boksarski upor (tradicionalno kitajsko 義和團運動, poenostavljeno kitajsko 义和团运动, pinjin Yìhétuán yùndòng) ali jihetuansko gibanje je bil upor na severu Kitajske, uperjen proti tujcem, imperializmu in krščanskim misijonarjem.
Poglej Nemško cesarstvo in Boksarska vstaja
Braunschweig
Burg Dankwarderode. Stolnica v Braunschweigu s kipom leva. Braunschweig (nizka nemščina: Brunswiek; zastar. slov. tudi Brunsvik) je mesto z okoli 250.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji, severno od hribovja Harz na najbolj oddaljeni plovni poti reke Oker, ki se povezuje s Severnim morjem preko rek Aller in Weser.
Poglej Nemško cesarstvo in Braunschweig
Bremen
Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središče najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).
Poglej Nemško cesarstvo in Bremen
Coburg
Coburg je mesto ob reki Itz v regiji Zgornja Frankovska na Bavarskem v Nemčiji.
Poglej Nemško cesarstvo in Coburg
Dresden
Labe. Dresden (zgornjesaško Dräsdn; Drježdźany) je glavno mesto nemške zvezne države Saška in njeno drugo najbolj naseljeno mesto za Leipzigom.
Poglej Nemško cesarstvo in Dresden
Društvo narodov
Simbol Lige narodov Društvo narodov (oziroma Liga narodov,, , ) je bila mednarodna organizacija, ustanovljena leta 10.
Poglej Nemško cesarstvo in Društvo narodov
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Nemško cesarstvo in Evropa
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Nemško cesarstvo in Francija
Francosko-pruska vojna
Francosko-pruska vojna (tudi francosko-nemška vojna, vojna leta 1870) je bila vojna, ki je potekala med drugim francoskim cesarstvom in Kraljevino Prusijo med 19.
Poglej Nemško cesarstvo in Francosko-pruska vojna
Friderik III. Nemški
Friderik III., nemški cesar in kralj Prusije, * 18.
Poglej Nemško cesarstvo in Friderik III. Nemški
Gera
Gera je žensko osebno ime.
Poglej Nemško cesarstvo in Gera
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah.
Poglej Nemško cesarstvo in Hamburg
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Poglej Nemško cesarstvo in Hohenzollerji
Julijska kriza
Julijska kriza je oznaka za serijo dogodkov med atentatom na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda 28.
Poglej Nemško cesarstvo in Julijska kriza
Kamerun
Republika Kamerun je unitarna republika v Srednji Afriki, ki na zahodu meji na zaliv Biafra in Nigerijo, na severovzhodu na Čad, na vzhodu na Srednjeafriško republiko, ter na jugu na Kongo, Gabon in Ekvatorialno Gvinejo.
Poglej Nemško cesarstvo in Kamerun
Karolinsko otočje
Karolinsko otočje Karolinsko otočje je skupina majhnih atolov v zahodnem Tihem oceanu, severozahodno od Nove Gvineje.
Poglej Nemško cesarstvo in Karolinsko otočje
Lübeck
Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.
Poglej Nemško cesarstvo in Lübeck
Marijansko otočje
Lega v Tihem oceanu Marijansko otočje (tudi Mariani do začetka 20. stoletja, do nedavnega tudi Marianski otoki oz. Mariansko otočje, včasih imenovani tudi Landronski otoki po španskem otoku Islas de los Landrones, kar pomeni Otok tatov) je otočje, ki ga tvori 15 vulkanskih hribov v severno-zahodnem Pacifiku.
Poglej Nemško cesarstvo in Marijansko otočje
Marshallovi otoki
Republika Marshallovi otoki je otoška država v mikronezijski regiji Tihega oceana, severno od Nauruja in Kiribatija, vzhodno od Federativnih držav Mikronezije in južno od ameriškega otoka Wake.
Poglej Nemško cesarstvo in Marshallovi otoki
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Nemško cesarstvo in München
Nauru
Nauru (uradno Republika Nauru) je majhna otoška država, ki leži v južnem delu Tihega oceana.
Poglej Nemško cesarstvo in Nauru
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Nemško cesarstvo in Nemščina
Nemška Nova Gvineja
Nemška Nova Gvineja (nemško: Deutsch Neuguinea) je bil nemški protektorat med letoma 1884 in 1914.
Poglej Nemško cesarstvo in Nemška Nova Gvineja
Nemška Vzhodna Afrika
Nemška Vzhodna Afrika je nekdanja nemška kolonija v času od 1885 do 1919.
Poglej Nemško cesarstvo in Nemška Vzhodna Afrika
Nova Gvineja
Položaj Nove Gvineje Nova Gvineja je otok v Tihem oceanu, ki leži severno od Avstralije in je s površino 785.753 km2 za Grenlandijo drugi največji svetovni otok.
Poglej Nemško cesarstvo in Nova Gvineja
Otto von Bismarck
Knez Otto Eduard Leopold von Bismarck (imenovan tudi železni kancler), princ Bismarcka, grof Bismarck-Schönhausen, vojvoda Lauenburga (nemško Otto Fürst von Bismarck, Graf von Bismarck-Schönhausen, Herzog zu Lauenburg), pruski (nemški) diplomat, politik, kancler in pisatelj, * 1.
Poglej Nemško cesarstvo in Otto von Bismarck
Palav
Republika Palav je otoška država v Tihem oceanu, umeščena kakšnih 500 km vzhodno od Filipinov.
Poglej Nemško cesarstvo in Palav
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Nemško cesarstvo in Prusija
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Nemško cesarstvo in Prva svetovna vojna
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Nemško cesarstvo in Rusija
Saška
Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.
Poglej Nemško cesarstvo in Saška
Samoa
Samoa (Zahodna Samoa do leta 1997, Nemška Samoa od 1900 do 1914) je država, ki jo sestavlja skupina otokov v Južnem Tihem oceanu.
Poglej Nemško cesarstvo in Samoa
Seznam propadlih držav
Seznam držav, ki ne obstajajo več (so propadle, razpadle...).
Poglej Nemško cesarstvo in Seznam propadlih držav
Stuttgart
Stuttgart Stuttgart je glavno mesto nemške zvezne dežele Baden-Württemberg in obenem njeno največje mesto.
Poglej Nemško cesarstvo in Stuttgart
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Nemško cesarstvo in Sveto rimsko cesarstvo
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Poglej Nemško cesarstvo in Tihi ocean
Togo
Togo, uradno Togovska republika, je majhna obmorska država v Zahodni Afriki, ki na severu meji na Burkina Faso, na vzhodu na Benin, na jugu na Beninski zaliv v Atlantskem oceanu ob katerem leži tudi glavno mesto Lomé, ter na zahodu na Gano.
Poglej Nemško cesarstvo in Togo
Uradni jezik
Rabo določenega uradnega jezika predpisuje približno polovica držav sveta.
Poglej Nemško cesarstvo in Uradni jezik
Viljem I. Nemški
Viljem I. Nemški, pruski kralj in nemški cesar, * 22. marec 1797, Berlin, Prusija † 9. marec 1888, Berlin, Nemško cesarstvo.
Poglej Nemško cesarstvo in Viljem I. Nemški
Viljem II. Nemški
Viljem II., zadnji nemški cesar in zadnji pruski kralj, na oblasti od 1888 do 1918, * 27. januar 1859, Berlin, Prusija † 4. junij 1941, Doorn, Nizozemska.
Poglej Nemško cesarstvo in Viljem II. Nemški
Weimar
Weimar je mesto v zvezni deželi Turingija v Nemčiji.
Poglej Nemško cesarstvo in Weimar
Weimarska republika
Weimarska republika je neuradno ime za republiko Nemčijo, ki je nastala po 1. svetovni vojni.
Poglej Nemško cesarstvo in Weimarska republika
Zanzibar
Lokacija Zanzibarja Zanzibar je polavtonomna regija Tanzanije v Vzhodni Afriki, ki jo sestavlja severni del istoimenskega otočja v Indijskem oceanu, 25–50 km od obale Tanzanije.
Poglej Nemško cesarstvo in Zanzibar
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Nemško cesarstvo in Združene države Amerike
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Poglej Nemško cesarstvo in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Poglej Nemško cesarstvo in Zgodovina Nemčije
1866
1866 (MDCCCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Nemško cesarstvo in 1866
1870
1870 (MDCCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Nemško cesarstvo in 1870
1871
1871 (MDCCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Nemško cesarstvo in 1871
1879
1879 (MDCCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Nemško cesarstvo in 1879
1884
1884 (MDCCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Nemško cesarstvo in 1884
1888
1888 (MDCCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Nemško cesarstvo in 1888
1898
1898 (MDCCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Nemško cesarstvo in 1898
1899
1899 (MDCCCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Nemško cesarstvo in 1899
1900
1900 (MCM) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Nemško cesarstvo in 1900
1905
1905 (MCMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Nemško cesarstvo in 1905
1909
1909 (MCMIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Nemško cesarstvo in 1909
1911
1911 (MCMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Nemško cesarstvo in 1911
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Nemško cesarstvo in 1918
28. november
28.
Poglej Nemško cesarstvo in 28. november
Glej tudi
Bivše države v Evropi
Bivše evropske monarhije
Bivše monarhije
Bivši imperiji
Prav tako znan kot Drugi rajh.