Kazalo
27 odnosi: Anomalija, Črno morje, Bled, Burin, C, Gostota, Jezero, Kapljevina, Kisik, Klimatska naprava, Kopno, Led, Maestral, Meteorologija, Morje, Ocean, Ozračje, Plin, Radiator, Skorja (geologija), Tekočina, Temperatura, Toplota, Tornado, Vihar, Voda, Vzgon.
Anomalija
Anomalíja (grško anómalos.
Poglej Naravni toplotni obtok in Anomalija
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Naravni toplotni obtok in Črno morje
Bled
Bled (Veldes,Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 146. v starejših virih tudi Feldes) je mesto in turistično središče s približno 5.000 prebivalci in središče Občine Bled v Sloveniji.
Poglej Naravni toplotni obtok in Bled
Burin
Burín ali borin je v Jadranu priobalni nočni termični veter, ki piha s kopnega proti morju in nastane, ker se kopno po zahodu Sonca ohlaja hitreje kot morje.
Poglej Naravni toplotni obtok in Burin
C
C c C je tretja črka slovenske abecede in latínice.
Poglej Naravni toplotni obtok in C
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Naravni toplotni obtok in Gostota
Jezero
Blejsko jezero Jezero Billy v Utahu Jézero je velika (po navadi sladkovodna) stoječa vodna površina, ki jo obkroža kopno.
Poglej Naravni toplotni obtok in Jezero
Kapljevina
krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.
Poglej Naravni toplotni obtok in Kapljevina
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Naravni toplotni obtok in Kisik
Klimatska naprava
Vgradna klimatska naprava Klimatska naprava je nepogrešljiva naprava sodobne družbe, sodobne tehnologije, ki slab, onesnažen zrak v prostoru očisti oziroma spremeni njegove lastnosti, kot je vlažnost, ga filtrira in ga optimizira na priporočeno bivalno temperaturo, ne glede na vremenske razmere zunaj.
Poglej Naravni toplotni obtok in Klimatska naprava
Kopno
Zemeljska polobla Kopno zajema kopne (suhe) dele zemeljskega površja (celine in otoki); nasprotje so vodne površine (morja, jezera).
Poglej Naravni toplotni obtok in Kopno
Led
Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.
Poglej Naravni toplotni obtok in Led
Maestral
Maestrál je v Jadranu prijeten, priobalni, dnevni termični veter, ki piha z morja proti kopnemu, ker se kopno podnevi segreva hitreje kot morje.
Poglej Naravni toplotni obtok in Maestral
Meteorologija
Kumulusni oblak Meteorologija ali vremenoslovje je geofizikalna veda, ki obravnava procese in pojave v atmosferi in pojave, ki so soodvisni od njih.
Poglej Naravni toplotni obtok in Meteorologija
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Naravni toplotni obtok in Morje
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Poglej Naravni toplotni obtok in Ocean
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Naravni toplotni obtok in Ozračje
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Naravni toplotni obtok in Plin
Radiator
zvarjeni z uporovnim varjenjem. aluminija. Površina je v obliki tankih cevi ali satovja, da je čim večja. Radiátor je naprava za prenos toplote, najpogosteje z vroče vode na zrak.
Poglej Naravni toplotni obtok in Radiator
Skorja (geologija)
Zemeljska skorja je najvrhnejši zemeljski sloj Skorja je v geologiji zunanji izmed slojev Zemlje in del njene litosfere, ki združuje slednjo in tudi najzgornejši del plašča.
Poglej Naravni toplotni obtok in Skorja (geologija)
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Poglej Naravni toplotni obtok in Tekočina
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Naravni toplotni obtok in Temperatura
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej Naravni toplotni obtok in Toplota
Tornado
Tipični tornado Tornado je močan nevihtni veter, za katerega je značilen vrtinčasti oblak v obliki dimnika.
Poglej Naravni toplotni obtok in Tornado
Vihar
Vihár je silovit atmosferski pojav, ki se pojavi v obliki nevihte, toče, močnega dežja in močnega vetra.
Poglej Naravni toplotni obtok in Vihar
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Naravni toplotni obtok in Voda
Vzgon
sličica Vzgòn je sila, ki deluje na potopljeno telo v mirujoči tekočini.
Poglej Naravni toplotni obtok in Vzgon