Odpri v Google MapsKazalo
73 odnosi: Abasidi, Ajubidi, Al-Aksa, Arabci, Arkada, Bog, Cerkev (zgradba), Damask, Dež, Dragulj, Egipt, Gradbeništvo, Grščina, Grki, Guverner, Hadad, Islam, Janez Krstnik, Jeruzalem, Jezus Kristus, Jupiter (mitologija), Kaba (svetišče), Kalif, Koža, Konstantinopel, Korintski slog, Krščanstvo, Kristjani, Kupola, Las, Mameluki, Marmor, Medina, Medresa, Meka, Mihrab, Minaret, Mošeja, Mohamed, Molitev, Mongoli, Mozaik, Mučenec, Muslimani, Omajadi, Orel, Osmansko cesarstvo, Požar, Potres, Preproga, ... Razširi indeks (23 več) »
Abasidi
Abasidi (arabsko العبّاسيّون DIN Abbāsīyūn) je naziv za dinastijo kalifov Bagdada, ki so med letu 750 in 1258 vladali celotnemu islamskemu svetu (razen Španije).
Poglej Mošeja Omajadov in Abasidi
Ajubidi
Ajubidi so bili muslimanska vladarska dinastija kurdskega porekla, ki je v 12. in 13. stoletju vladala v Egiptu, Siriji, Jemnu (razen gorovja na severu), Dijar Bakru, Meki, Hedžasu in severnemu Iraku.
Poglej Mošeja Omajadov in Ajubidi
Al-Aksa
Mošeja al-Aksa ali džamija Al-Aksa, znana tudi kot mošeja Qibli,Williams, George (1849).
Poglej Mošeja Omajadov in Al-Aksa
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Poglej Mošeja Omajadov in Arabci
Arkada
Arkade znotraj mošeje Uqba znana kot Velika mošeja Kairouan, Tunizija Arkade na gradu Schwanenburg Arkada je zaporedje stebrov, ki jih povezujejo loki.
Poglej Mošeja Omajadov in Arkada
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Poglej Mošeja Omajadov in Bog
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.
Poglej Mošeja Omajadov in Cerkev (zgradba)
Damask
Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Poglej Mošeja Omajadov in Damask
Dež
sonca Padanje dežja Dèž je oblika padavin v kapljevinskem stanju, ki nastajajo v oblakih.
Poglej Mošeja Omajadov in Dež
Dragulj
Različni dragulji Dragulj je mineral, kamen (kot lapis lazuli) ali okamnela snov, ki jo lahko razrežemo ali odlomimo in obrusimo, nakar jo lahko uporabimo za zbiranje ali za izdelavo nakita.
Poglej Mošeja Omajadov in Dragulj
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Mošeja Omajadov in Egipt
Gradbeništvo
Pragersko-Ormož Gradbeništvo je tehnična stroka, ki se ukvarja s projektiranjem, statičnimi in dinamičnimi izračuni, gradnjo, sanacijo in končno porušitvijo grajenih objektov.
Poglej Mošeja Omajadov in Gradbeništvo
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Mošeja Omajadov in Grščina
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Mošeja Omajadov in Grki
Guverner
Guverner je vladni izvršilni uradnik nesuverene oblike vlade, ki je nižji ranga kot vodja države.
Poglej Mošeja Omajadov in Guverner
Hadad
Hadad (ugaritsko 𐎅𐎄 Haddu), Adad (akadsko 𒀭𒅎) ali Iškur (sumersko) je bil bog groma in dežja v kanaanskem in starodavnih mezopotamskih verstvih.
Poglej Mošeja Omajadov in Hadad
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Mošeja Omajadov in Islam
Janez Krstnik
Janez Krstnik (stárocerkvénoslovánščina: Іоаннъ Крестѧи) je bil znan verski voditelj iz prvega stoletja našega štetja - velja za pomembnega predhodnika krščanstva, * 6 - 2 pr. n. št., † okoli 30 n. št.
Poglej Mošeja Omajadov in Janez Krstnik
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Poglej Mošeja Omajadov in Jeruzalem
Jezus Kristus
Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33.
Poglej Mošeja Omajadov in Jezus Kristus
Jupiter (mitologija)
Bronasti kip Jupitra iz regije Treviso Jupiter je v rimski mitologiji bog neba in grmenja, vrhovni bog rimskega panteona, zasedal je isto mesto kot Zevs v grški.
Poglej Mošeja Omajadov in Jupiter (mitologija)
Kaba (svetišče)
Kaba, se piše tudi Ka'bah ali Kabah, včasih imenovana al-Kaʿbah al-Kaʿbah, je stavba v središču za islam najpomembnejše Svete mošeje (Masjid al-Haram) v Meki v Saudovi Arabiji.
Poglej Mošeja Omajadov in Kaba (svetišče)
Kalif
Kalif Harun al-Rašid Kalif (arabsko خليفة, Khalīfah) je naziv vladarja kalifata ali naziv duhovnega poglavarja islamske skupnosti (umma), ki živi po šeriatskem pravu.
Poglej Mošeja Omajadov in Kalif
Koža
Koža (lat. integumentum commune) je največji organ oziroma čutilo, ki varuje vse druge organe v organizmu.
Poglej Mošeja Omajadov in Koža
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Mošeja Omajadov in Konstantinopel
Korintski slog
Stebri korintskega sloga na Jupitrovem templju v Atenah Korintski slog ali korintski red je eden od slogov v klasični grški arhitekturi z značilnimi stebri s 24 kanelurami in bazo kot jonski, ki ji je dodana kvadratna plošča plinta s kapitelom, oblikovanim kot košara s stiliziranimi listi akanta.
Poglej Mošeja Omajadov in Korintski slog
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Mošeja Omajadov in Krščanstvo
Kristjani
Kristjani so ljudje, ki sledijo krščanstvu ali se ga držijo, monoteistična abrahamska religija, ki temelji na življenju in učenju Jezusa Kristusa.
Poglej Mošeja Omajadov in Kristjani
Kupola
Centralna kupola stolnice v Helsinkih Sv. Nikolaj na Alten Markt v Potsdamu Kupola (iz latinščine cupula) je sferična oblika svoda nad zgradbo, ki ima tloris kroga, kvadrata ali mnogokotnika.
Poglej Mošeja Omajadov in Kupola
Las
Človeški las pri 200-kratni povečavi. Ženski lasje. Moški lasje. Lás je dlaka na lasišču, zgrajena iz roževine, ki jo tvori keratin.
Poglej Mošeja Omajadov in Las
Mameluki
Mameluški bojevnik Mameluki (arabsko مملوك (ednina), مماليك (množina)) je izraz za osvobojene vojne sužnje, ki so si v vojski priborili najvišje položaje.
Poglej Mošeja Omajadov in Mameluki
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Poglej Mošeja Omajadov in Marmor
Medina
Medina /mɛˈdiːnə/ (arabsko: المدينة المنورة IPA: ali المدينة IPA) je mesto v regiji Hedžas v Saudovi Arabiji.
Poglej Mošeja Omajadov in Medina
Medresa
Portal medrese Kasımiye v Mardinu, Turčija Medresa (arabsko مدرسة, madrasa, mn. مدارس, madāris, slovensko šola) je arabski naziv vseh vrst šolskih ustanov, posvetnih ali verskih (vseh verstev), od osnovnih do visokih.
Poglej Mošeja Omajadov in Medresa
Meka
Proseč romar v mošeji Al-Masjid al-Haram Hadž Meka (arabsko مكة المكرمةi - Makkah al-Mukarramah) je glavno mesto pokrajine Hedžas v Saudovi Arabiji.
Poglej Mošeja Omajadov in Meka
Mihrab
Mihrab (arabsko محراب, miḥrāb, pl. محاريب maḥārīb) je polkrožna niša v steni mošeje, ki označuje kiblo, torej smer Kabe v Meki in s tem smer, v katero naj se obrne musliman pri molitvi.
Poglej Mošeja Omajadov in Mihrab
Minaret
Minaret Velike mošeje v Kairouanu, ki je del svetovne kulturne dediščine Qutb Minar, najvišji minaret iz opeke in kamna, del svetovne kulturne dediščine Minaret Kocatepe Camii, Turčija Mali minaret iz srednjega veka v Bolgariju, Tatarstan Minarét (turško minare iz arabskega منارة ali pogosteje مئذنة, menāre - svetilnik) je visok vitek stolp islamske mošeje z enim ali več balkoni, s katerih mujezin poziva vernike k molitvi.
Poglej Mošeja Omajadov in Minaret
Mošeja
Mošéja (iz arabske besede »masdžid«) ali džamija (iz arabske besede »džami«) je muslimanski verski objekt, ki služi kot molilnica.
Poglej Mošeja Omajadov in Mošeja
Mohamed
Abū al-kāsim Muḥamad ibn ʿAbd Alāh ibn ʿAbd al-Mutalib ibn Hāšim (ابو القاسممحمد ابن عبد الله ابن عبد المطلب ابن هاشم), transliterirano tudi kot Mohamed (محمد), je bil mož iz Meke, ki je z islamom dal Arabiji enotno versko podobo.
Poglej Mošeja Omajadov in Mohamed
Molitev
Molitev je za vernika vzpostavljanje stika in osebnega odnosa z Bogom.
Poglej Mošeja Omajadov in Molitev
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Poglej Mošeja Omajadov in Mongoli
Mozaik
Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.
Poglej Mošeja Omajadov in Mozaik
Mučenec
Sv. Sebastijan Mučenec je človek, ki je zaradi pripadnosti neki religiji ali družbeni skupini ujet, mučen in umorjen bodisi po obsodbi ali brez nje in ta religija ali družbena skupina ohranja spomin nanj in ga ima za vzor.
Poglej Mošeja Omajadov in Mučenec
Muslimani
Kairu, 1865 Muslimáni (arabskoمسلمان - predani bogu) ali tudi mohamedánci (po njihovem preroku Mohamedu) so privrženci oziroma verniki islama.
Poglej Mošeja Omajadov in Muslimani
Omajadi
Banu Umayya (arabsko بَنُو أُمَيَّة, translit. Banū Umayya, lit. 'Sinovi Umayya') ali Omajadi (الأمويون), so bili vladajoča družina islamskega kalifata med letoma 661 in 750 ter pozneje islamske Španije med letoma 756 in 1031.
Poglej Mošeja Omajadov in Omajadi
Orel
Orli (znanstveno ime Aquila) so rod ujed iz družine kraguljev (Accipitridae), v katerega uvrščamo 11 vrst.
Poglej Mošeja Omajadov in Orel
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Mošeja Omajadov in Osmansko cesarstvo
Požar
Zapužah, 11. april, 2007 - protipožarni zid je preprečil širjenje požara na sosednje stavbe. Požár je nenadzorovano širjenje ognja v prostoru ali v naravi.
Poglej Mošeja Omajadov in Požar
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Poglej Mošeja Omajadov in Potres
Preproga
Perzijska svilena preproga iz Isfahana, Iran Prepróga je navadno večji tekstilni izdelek, zlasti za pokrivanje tal.
Poglej Mošeja Omajadov in Preproga
Prerok
Prerok je v religiji oseba, ki ji stik z nadnaravnim oz.
Poglej Mošeja Omajadov in Prerok
Raj
Raj ali paradíž je pojem, ki na splošno predstavlja stanje popolnega užitka ali blaženosti.
Poglej Mošeja Omajadov in Raj
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Mošeja Omajadov in Rastline
Religija
Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Poglej Mošeja Omajadov in Religija
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Mošeja Omajadov in Rimsko cesarstvo
Saladin
Saladin (arabsko - Salah ad-Din Jusuf ibn Ajub), muslimanski vojskovodja in sultan kurdskega rodu, * 1137 ali 1138, Tikrit (današnji Irak), † 3. marec 1193, Damask (današnja Sirija).
Poglej Mošeja Omajadov in Saladin
Sodni dan
''Poslednja sodba'', ilustracija iz rokopisa Sijajni horarij vojvode Berrijskega, okoli 1410 Sodni dan, poslednja sodba ali vesoljna sodba je v krščanski in islamski eshatologiji dogodek, ko bo Bog ob koncu sveta presodil vse ljudi (takrat žive in tudi že mrtve) in jih razdelil na dve veliki skupini: slabe, ki bodo pogubljeni, in dobre, ki bodo zveličani.
Poglej Mošeja Omajadov in Sodni dan
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Mošeja Omajadov in Starorimska civilizacija
Steber
Steber v arhitekturi in statiki je konstrukcijski element, ki prenaša težo pritiska od zgoraj na druge konstrukcijske elemente spodaj.
Poglej Mošeja Omajadov in Steber
Sultan
Sultan (arabsko سلطان) je islamski vladarski naslov.
Poglej Mošeja Omajadov in Sultan
Svetnik
Svetniški zavetniki Evrope: sv. Benedikt Nursijski, sv. Ciril in Metod, sv. Brigita Švedska, sv. Katarina Sienska, sv. Edith Stein Svetnik (ženska oblika svetnica) je oseba, ki jo je Rimskokatoliška cerkev, razglasila za svetnika zaradi izrednih vrlin in svetosti.
Poglej Mošeja Omajadov in Svetnik
Teodozij
Teodozij, starogrški matematik in astronom, * okoli 160 pr. n. št., Pitana (Pitane), antična pokrajina Bitinija, Anatolija, † okoli 100 pr. n. št.
Poglej Mošeja Omajadov in Teodozij
Timur Lenk
Timur (perzijsko تیمور, Timūr, čagatajsko Temür, uzbeško Temur), zgodovinsko znan kot Tamerlan (perzijsko تيمور لنگ, Timūr(-e) Lang, kar pomeni Železni Hromec ali Železni Šepavec), znan tudi kot Temur, Tajmur, Timurlenk, Timur i Leng, Tamburlajn ali Tajmur-e-Lang, je bil turško-mongolski osvajalec in ustanovitelj Timuridskega cesarstva v Perziji in Srednji Aziji.
Poglej Mošeja Omajadov in Timur Lenk
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Poglej Mošeja Omajadov in Ura
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Mošeja Omajadov in Zemlja
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Mošeja Omajadov in Zlato
12. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 9. stoletje | 10. stoletje | 11. stoletje | 12.
Poglej Mošeja Omajadov in 12. stoletje
13. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 10. stoletje | 11. stoletje | 12. stoletje | 13.
Poglej Mošeja Omajadov in 13. stoletje
14. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 11. stoletje | 12. stoletje | 13. stoletje | 14.
Poglej Mošeja Omajadov in 14. stoletje
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Poglej Mošeja Omajadov in 18. stoletje
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Mošeja Omajadov in 19. stoletje
2. tisočletje pr. n. št.
2.
Poglej Mošeja Omajadov in 2. tisočletje pr. n. št.
9. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 6. stoletje | 7. stoletje | 8. stoletje | 9.
Poglej Mošeja Omajadov in 9. stoletje
Prav tako znan kot Mošeja Umajadov, Omajadska mošeja, Umajadska mošeja, Velika damaščanska mošeja, Velika mošeja v Damasku.