Kazalo
19 odnosi: Andromeda (ozvezdje), Andromedina galaksija, Epoha (astronomija), Guillaume-Joseph-Hyacinthe-Jean-Baptiste Le Gentil, Infrardeči astronomski observatorij, Katalog glavnih galaksij, Kilometer, Messierov katalog, Navidezni sij, Novi splošni katalog, Ozvezdje, Parsek, Plimska sila, Sekunda, Seznam Messierovih teles, Sonce, Splošni katalog meglic in zvezdnih kopic, Svetlobno leto, Zvezda.
- Andromeda (ozvezdje)
- Andromedina podskupina
- Astronomska telesa, odkrita leta 1749
- Krajevna skupina
- Messierova telesa
- Pritlikave eliptične galaksije
- Pritlikave galaksije
- Telesa v Novem splošnem katalogu
- Telesa v Uppsalskem splošnem katalogu
Andromeda (ozvezdje)
Andromeda je eno izmed 48 ozvezdij, ki jih je določil grško-rimski astronom Ptolemaj, in se tudi danes prišteva k 88 sodobnim ozvezdjem.
Poglej Messier 32 in Andromeda (ozvezdje)
Andromedina galaksija
(Velika) Andromedina galaksija (znana tudi kot Messier 31, M31 ali NGC 224) je velika spiralna galaksija brez prečke v Krajevni skupini skupaj s krajevno Galaksijo.
Poglej Messier 32 in Andromedina galaksija
Epoha (astronomija)
Epoha je v astronomiji trenutek, za katerega so podani podatki o koordinatah lege nebesnih teles ali elementih tirnice ali efemeride.
Poglej Messier 32 in Epoha (astronomija)
Guillaume-Joseph-Hyacinthe-Jean-Baptiste Le Gentil
Guillaume-Joseph-Hyacinthe-Jean-Baptiste Le Gentil de Lagalaisière, francoski astronom, * 12. september 1725, Coutances, Francija, † 22. oktober 1792, Pariz, Francija.
Poglej Messier 32 in Guillaume-Joseph-Hyacinthe-Jean-Baptiste Le Gentil
Infrardeči astronomski observatorij
Observatorij IRAS Infrardeči astronomski observatorij ali IRAS je bil prvi vesoljski observatorij, ki je v območju infrardečega sevanja opazoval celotno nebo.
Poglej Messier 32 in Infrardeči astronomski observatorij
Katalog glavnih galaksij
Katalog glavnih galaksij (izvirno; mednarodna okrajšava PGC) je astronomski katalog objavljen leta 1989.
Poglej Messier 32 in Katalog glavnih galaksij
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Messier 32 in Kilometer
Messierov katalog
Messierov katalóg je katalog 110 astronomskih teles, ki ga je sestavil francoski astronom Charles Messier z namenom, da jih drugi opazovalci ne bi zamenjali za komet.
Poglej Messier 32 in Messierov katalog
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Poglej Messier 32 in Navidezni sij
Novi splošni katalog
Velikega medveda Kiparja Novi splošni katalog (okrajšano NGC) je najbolj znan katalog deep sky objektov v ljubiteljski astronomiji.
Poglej Messier 32 in Novi splošni katalog
Ozvezdje
Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.
Poglej Messier 32 in Ozvezdje
Parsek
Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.
Poglej Messier 32 in Parsek
Plimska sila
Jupitrovih plimskih sil Plímska síla je pridružen pojav gravitacijske sile in je odgovoren za plimovánje.
Poglej Messier 32 in Plimska sila
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Messier 32 in Sekunda
Seznam Messierovih teles
Messierov katalog obsega 110 najsvetlejših nebesnih teles.
Poglej Messier 32 in Seznam Messierovih teles
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Messier 32 in Sonce
Splošni katalog meglic in zvezdnih kopic
Splošni katalog meglic in zvezdnih kopic (izvirno; okrajšava GC) je astronomski katalog meglic in zvezdnih kopic, ki ga je leta 1864 objavil John Herschel.
Poglej Messier 32 in Splošni katalog meglic in zvezdnih kopic
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Poglej Messier 32 in Svetlobno leto
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Messier 32 in Zvezda
Glej tudi
Andromeda (ozvezdje)
Andromedina podskupina
Astronomska telesa, odkrita leta 1749
Krajevna skupina
Messierova telesa
Pritlikave eliptične galaksije
Pritlikave galaksije
Telesa v Novem splošnem katalogu
Telesa v Uppsalskem splošnem katalogu
Prav tako znan kot GC 117, NGC 221, PGC 2555, UGC 452.