Kazalo
81 odnosi: Aachen, Albert I. vojvoda Bavarske, Albreht I. Habsburški, Askanijci, Avignon, Švica, Železna krona Langobardov, Češka (zgodovinska dežela), Balduin Luksemburški, Binkošti, Bitka pri Morgartenu, Bonn, Brandenburg (volilna kneževina), Danska, Družina Visconti, Dunaj, Fevd, Filip IV. Francoski, Frankfurt ob Majni, Friderik I. Habsburški, Friderik II. Hohenstaufen, Frizija, Gvelfi in gibelini, Habsburžani, Henrik Koroški, Henrik VII. Luksemburški, Holandija, Inn, Ivan Češki, Kapetingi, Karel I. Ogrski, Karel IV. Luksemburški, Katolištvo, Kazimir III. Poljski, Köln, Koblenz, Koroška (vojvodina), Kumani, Madžari, Mainz, Marsilij iz Padove, München, Milano, Minoriti, Moravska, Nürnberg, Palatinat, Papež Benedikt XII., Papež Janez XXII., Papež Klemen V., ... Razširi indeks (31 več) »
- Grofje Holandski
- Ljudje, katere je izobčila Rimskokatoliška cerkev
- Rojeni leta 1282
- Umrli leta 1347
- Wittelsbachi
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Aachen
Albert I. vojvoda Bavarske
Albert I., vojvoda Spodnje Bavarske (25. julij 1336 – 13. december 1404), je bil fevdalni vladar grofij Holandije, Hainauta in Zelandije v Nizkih deželah.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Albert I. vojvoda Bavarske
Albreht I. Habsburški
Albreht I. Habsburški, vojvoda Avstrije in Štajerske (1282), nemški kralj (1298), * julij 1255, Rheinfelden, † 1. maj 1308, Königsfelden, Brugg, Švica.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Albreht I. Habsburški
Askanijci
Askanijci, vladarska rodbina v severni Nemčiji, ki se deli na štiri veje: Anhalt, Brandenburg, Lauenburg in Wittenberg.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Askanijci
Avignon
Avignon (francosko; provansalsko Avinhon (klasična norma) ali Avignoun (mistralska norma), IPA:; latinsko Avenio) je prefektura departmaja Vaucluse v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala v jugovzhodni Franciji.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Avignon
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Švica
Železna krona Langobardov
Železna krona Langobardov (italijansko: Corona ferrea di Lombardia, latinsko: Corona ferrea Longobardi) je tako relikviarij kot ena najstarejših kraljevih insignij krščanskega sveta.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Železna krona Langobardov
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Češka (zgodovinska dežela)
Balduin Luksemburški
Balduin Luksemburški, nadškof in volilni knez Trierja, cesarski vikar, * okrog 1285, † 21. januar 1354, Trier.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Balduin Luksemburški
Binkošti
Binkošti ali praznik Svetega Duha (tudi »praznik tednov«) je praznični dan v cerkvenem koledarju.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Binkošti
Bitka pri Morgartenu
Bitka pri Morgartenu je potekala 15.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Bitka pri Morgartenu
Bonn
Zvezno mesto Bonn (nemško Bundesstadt Bonn) je mesto na bregovih Rena v nemški deželi Severno Porenje - Vestfalija v Nemčiji.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Bonn
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Brandenburg (volilna kneževina)
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Danska
Družina Visconti
Visconti je priimek dveh pomembnih italijanskih plemiških rodbin iz srednjega veka.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Družina Visconti
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Dunaj
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Fevd
Filip IV. Francoski
Filip IV., imenovan tudi Lepi (francosko Philippe IV le Bel), francoski kralj iz dinastije Kapetingov, * 5. oktober 1268, Fontainebleau † 29. november 1314, Fontainebleau.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Filip IV. Francoski
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Frankfurt ob Majni
Friderik I. Habsburški
Friderik I. Habsburški (imenovan tudi Lepi), vojvoda Avstrije in Štajerske (1308), kot Friderik III. rimsko-nemški protikralj (1314-30), * 1289, Dunaj, † 13. januar 1330, Gutenstein (Spodnja Avstrija).
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Friderik I. Habsburški
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Friderik II. Hohenstaufen
Frizija
Frizija (Fryslân) je pokrajina na Nizozemskem, ki se nahaja v severnem delu države.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Frizija
Gvelfi in gibelini
Izraza gvelfi in gibelini izhajata iz poimenovanja dveh političnih strank, ki sta se v 12.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Gvelfi in gibelini
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Habsburžani
Henrik Koroški
Henrik Goriški, - 2.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Henrik Koroški
Henrik VII. Luksemburški
Henrik VII., grof Luksemburga, rimsko-nemški kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 1275, Valenciennes, † 24. avgust 1313, Buonconvento pri Sieni.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Henrik VII. Luksemburški
Holandija
Holandija ali Holandska je zgodovinska in kulturna dežela na zahodnem Nizozemskem.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Holandija
Inn
Inn (Starinsko Ina, retoromansko "Ena") je reka, ki izvira pod prelazom Majola v Engadinu v kantonu Graubünden v švicarskih Alpah na nadmorski višini 2484 m v bližini Lunghinsee, nakar teče proti severovzhodu in prečka švicarsko-avstrijsko mejo ter nato teče po Tirolski.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Inn
Ivan Češki
Ivan Češki, tudi Ivan Slepi, luksemburški grof, češki kralj, * 10. avgust 1296, † 26. avgust 1346, Abbeville pri Crecyju.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Ivan Češki
Kapetingi
Grb Kapetingov Kapetingi (francosko Capétiens) so vladarska rodbina, ki je vladala Franciji od leta 987 do leta 1328.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Kapetingi
Karel I. Ogrski
Karel I. Ogrski tudi Karel Robert, ogrski in hrvaški kralj, * 1288, Neapelj, † 16. julij 1342, Visegrád.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Karel I. Ogrski
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Karel IV. Luksemburški
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Katolištvo
Kazimir III. Poljski
Kazimir III.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Kazimir III. Poljski
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Köln
Koblenz
Koblenz (nemško Koblenz; tudi Coblenz ali fr. Coblence) je nemško mesto, ki leži na bregovih Rena ob sotočju z Mozelo, kjer je Nemški ogel (Deutsches Eck) s konjeniškim spomenikom cesarju Viljemu I. Koblenz je ustanovil Druz okoli 8.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Koblenz
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Koroška (vojvodina)
Kumani
''Poselitev Kumanov in njihovih sosedov okoli leta 1200'' Kumáni (bolgarsko кумани, madžarsko kunok, rusko по́ловцы (polovci), кума́ны, за́падные кыпчаки́ (zahodni Kipčaki) ali кимаки (kimaki), turško Kumanlar) so bila nomadska plemena turškega porekla, ki so se leta 1055 začela seliti iz južnoruskih step in okrog leta 1100 prišli v Moldavijo in Vlaško.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Kumani
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Madžari
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Mainz
Marsilij iz Padove
Marsilij iz Padove (pravo ime Marsiglio Mainardino), italijanski sholastični filozof, averoist, * okoli 1275, Padova, Italija, † okoli 1342, Nemčija.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Marsilij iz Padove
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in München
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Milano
Minoriti
Minoriti (lat.: Ordo Fratrum Minorum) (OFMConv) so pripadniki ene od treh vej verskega reda manjših bratov, ki ga je ustanovil sveti Frančišek Asiški 29.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Minoriti
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Moravska
Nürnberg
Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Nürnberg
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Palatinat
Papež Benedikt XII.
Benedikt XII., rojen kot Jacques de Novelles oziroma Jacques de Nouveau, z nadevkom Fournier, največkrat pa kar Jacques Fournier (Jacques Fournier, Jacobo Fornerio, Iacobus Fornerius), francoski cistercijan in papež, * okoli 1285 Saverdun (Toulouse, Francosko kraljestvo); † 5. april 1342, Avignon (Provansa, Francosko kraljestvo – danes Francija).
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Papež Benedikt XII.
Papež Janez XXII.
Papež Janez XXII., rojen kot Jacques Duèze (tudi: Jacques d'Euse, srednjeveško Jacme Duesa, Iacobus de Osa), francoski dominikanec in papež, * okoli 1244 Cahors ((Lot, Francosko kraljestvo), † 4. december 1334, Avignon (Venaissin, Provansa, Francosko kraljestvo – danes Francija).
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Papež Janez XXII.
Papež Klemen V.
Papež Klemen V., rojen kot Raymond Bertrand de Goth ali Bertrand de Gouth ali Bertrand de Got, francoski papež; * okoli 1264 Villandraut (Gaskonja, Francosko kraljestvo); † 20. april 1314, Roquemaure (Francosko kraljestvo, danes Francija).
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Papež Klemen V.
Papež Klemen VI.
Klemen VI., rojen kot Pierre Roger oziroma Roger de Beaufort-Turenne z nadimkom Le Magnifique (Veličastni) je bil francoski benediktinec (OSB) in katoliški papež; * 1291 Maumont (Rosiers-d'Égletons, Limousin, Francosko kraljestvo; danes: Francija); † 6. december 1352, Avignon (Provansa, Papeška država – danes Francija).
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Papež Klemen VI.
Pavia
Pavia (italijansko: Pavia; lombardsko Pavia, latinsko: Ticinum; srednjeveška latinščina Papia) je mesto in občina v jugozahodni Lombardiji, v severni Italiji, leži 35 kilometrov južno od Milana, ob spodnjem toku reke Ticino, blizu sotočja s Padom.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Pavia
Protipapež Nikolaj V.
Nikolaj V., rojen kot Pietro Rainalducci, OFM in protipapež katoliške Cerkve; * okrog 1260 Corvaro (Rieti, Lacij, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo) † 16. oktober 1333 Avignon (Francija).
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Protipapež Nikolaj V.
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Regensburg
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Rim
Rimsko-nemški kralj
Rimski kralj ali rimsko-nemški kralj je eden od nazivov za vladarja Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Rimsko-nemški kralj
Robert I. Neapeljski
Karla II. Anžujskega je v Neaplju nasledil sin Robert I. Modri, namesto starejšega brata Karla Martela, ki se je ukvarjal s prednostno nalogo: prizadevanjem za madžarski prestol.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Robert I. Neapeljski
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Rudolf I. Habsburški
Saška (volilna kneževina)
Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Saška (volilna kneževina)
Speyer
Stolnica v Speyerju Speyer (do 1825 tudi Spires) je mesto v Porenju - Pfalški v Nemčiji, s približno 50.000 prebivalci.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Speyer
Stoletna vojna
15. stoletja, na vrhuncu stoletne vojne Stoletna vojna je bila vojna, ki je trajala med letoma 1337 in 1453 (torej 116 let) med Anglijo in Francijo.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Stoletna vojna
Strasbourg
Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Strasbourg
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Sveto rimsko cesarstvo
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Tevtonski viteški red
Trento
Trento (poslovenjeno in lat. Trident; nem. Trient, ladinsko Trënt) je mesto in občina v Italiji z okoli 120.000 prebivalci (2020), ki leži na severu države v dolini reke Adiže v deželi Trentinsko - Zgornje Poadižje.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Trento
Trier
Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Trier
Turingija
Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Turingija
Verona
Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Verona
Vikar
Beseda vikar na splošno pomeni predstavnik, namestnik ali pooblaščenec.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Vikar
Vilijem iz Ockhama
Vilijem iz Ockhama (William of Ockham, tudi Occam, Hockham,; ali Guillermi de Ockam, s častnim nazivom »Doctor Invincibilis«, Nepremaglijivi doktor), angleški redovnik in sholastični filozof, * okoli 1288, Ockham, grofija Surrey, Anglija, † okoli 1348.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Vilijem iz Ockhama
Viljem V. Holandski
Holandija, zlati florint grofa Viljema V., kovan med letoma 1350 in 1389 Viljem I., vojvoda Bavarske - Straubing (Frankfurt na Majni, 1330 – 1389, Le Quesnoy), je bil drugi sin cesarja Ludvika IV.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Viljem V. Holandski
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Vojvodina Bavarska
Volilna kneževina
Volilna kneževina je posest-fevd v Svetem rimskem cesarstvu, na katero je vezana pravica voljenja rimsko-nemškega kralja.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Volilna kneževina
Volilni knez
Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Volilni knez
Wettinci
Wettinci, nemška vladarska družina iz saško-turinškega obmejnega področja, ki jo lahko zasledimo že v karolinški dobi.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Wettinci
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Wittelsbachi
Zelandija
za nizozemsko pokrajino glej Zelandija, Nizozemska Zelandija (Sjælland) s 7031 km² je največji in najbolj poseljen otok v ožji Danski (torej brez Grenlandije in otoka Disko, ki sta večja).
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in Zelandija
11. oktober
11.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in 11. oktober
1282
1282 (MCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in 1282
1347
1347 (MCCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in 1347
5. april
5.
Poglej Ludvik IV. Wittelsbaški in 5. april
Glej tudi
Grofje Holandski
Ljudje, katere je izobčila Rimskokatoliška cerkev
Rojeni leta 1282
Umrli leta 1347
Wittelsbachi
Prav tako znan kot Ludvik Bavarec, Ludvik IV. Bavarski, Ludvik IV. Nemški.