Kazalo
48 odnosi: Andromeda, Annibale Carracci, Apolon, Ariadna, Avrora (mitologija), Bakh, Barok, Caravaggio, Diana, Domenichino, Freska, Ganimed, Giulio Romano, Heraklej pri počitku, Herkul, Hijacint, Junona, Jupiter (mitologija), Klasicizem, Kontrapost, Ljubezen (teološka vrlina), Lorenzo Medičejski Veličastni, Manierizem, Merkur (mitologija), Metamorfoze, Metropolitanski muzej umetnosti, Neapelj, Neptun (mitologija), Orfej in Evridika, Palača Farnese, Pan, Papež Pavel III., Paris, Perzej, Piano nobile, Pietro da Cortona, Platon, Pogum, Polifem, Pravičnost, Publij Ovidij Naso, Putto, Raffaello Santi, Rim, Scila (pošast), Triton (mitologija), Venera (mitologija), Zmernost (vrlina).
Andromeda
Andromeda je lahko.
Poglej Ljubezni bogov in Andromeda
Annibale Carracci
Annibale Carracci, italijanski slikar in mojster, * 3. november 1560, Bologna, † 15. julij 1609, Rim.
Poglej Ljubezni bogov in Annibale Carracci
Apolon
Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.
Poglej Ljubezni bogov in Apolon
Ariadna
Ariadna (grško najbolj sveta ali zelo plodna mati) je v grški mitologiji boginja plodnosti na Kreti.
Poglej Ljubezni bogov in Ariadna
Avrora (mitologija)
Francesca de Mure Aurora (tudi Avrora) je v rimski mitologiji boginja jutranje zarje.
Poglej Ljubezni bogov in Avrora (mitologija)
Bakh
''Bakh na bakhanalijah'', Peter Paul Rubens. Pompejev, zasut leta 79, ki je nastal približno 100 let prej v Avgustovskem času Pijani Bakh'' (Michelangelo) Bakh (latinsko Bakhus, starogrško: Bákhos) je vzdevek Dioniza, boga vina, zastrupitve, norosti in ekstaze v grški mitologiji.
Poglej Ljubezni bogov in Bakh
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Poglej Ljubezni bogov in Barok
Caravaggio
Michelangelo Merisi ali Amerighi da Caravaggio, italijanski baročni slikar, * 29. september 1571, † 18. julij (?) 1610 Deloval je v Rimu, Neaplju, na Malti in Siciliji med leti 1592 (1595 ?) in 1610.
Poglej Ljubezni bogov in Caravaggio
Diana
Diana, bronasti kip iz konca 1. stoletja n. št. Diana (latinsko Diana, po latinski besedi diviana - sijoča) je v rimski mitologiji boginja svetlobe, zlasti mesečine, svobodne narave, divjadi, lova, zaščitnica poroda in devištva, ter državna boginja Latinov.
Poglej Ljubezni bogov in Diana
Domenichino
Mitološko platno ''Diana na lovu'' sv. Cecilije (eden od prizorov) Domenico Zampieri (znan kot Domenichino), italijanski baročni slikar in arhitekt, * 21. oktober 1581, Bologna, † 6. april 1641, Neapelj Šolal se je pri Annibalu Carracciju.
Poglej Ljubezni bogov in Domenichino
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Ljubezni bogov in Freska
Ganimed
Rubens Ganiméd je v grški mitologiji trojanski kraljevič; sin kralja Trosa in nimfe Kaliroe.
Poglej Ljubezni bogov in Ganimed
Giulio Romano
Giulio Romano, znan tudi kot Giulio Pippi, je bil italijanski slikar in arhitekt, * 1499, * 1. november 1546.
Poglej Ljubezni bogov in Giulio Romano
Heraklej pri počitku
Heraklej pri počitku ali Farnezijski Heraklej (italijansko Ercole Farnese) je antični kip Herkula, verjetno povečana kopija, izdelana v zgodnjem 3.
Poglej Ljubezni bogov in Heraklej pri počitku
Herkul
Antonia del Pollaiola Herkul je bil v rimski mitologiji mitološki junak, v grški mitologiji znan kot Heraklej (Ἡρακλῆς).
Poglej Ljubezni bogov in Herkul
Hijacint
Kip Hijacinta Hijacint je v grški mitologiji mladenič, ki je bil Apolonov ljubimec; le-ta ga je po nesreči ubil z diskom.
Poglej Ljubezni bogov in Hijacint
Junona
Srebrn kipec Junone Junona je bila v rimski mitologiji najvišja boginja, sestra in hkrati žena vrhovnega boga Jupitra, ter zavetnica mesta Rim.
Poglej Ljubezni bogov in Junona
Jupiter (mitologija)
Bronasti kip Jupitra iz regije Treviso Jupiter je v rimski mitologiji bog neba in grmenja, vrhovni bog rimskega panteona, zasedal je isto mesto kot Zevs v grški.
Poglej Ljubezni bogov in Jupiter (mitologija)
Klasicizem
Klasicízem v umetnosti se v splošnem nanaša na visoko upoštevanje klasičnega obdobja, klasične antike v zahodni tradiciji, kot postavljanje standardov za okus, ki ga klasicisti poskušajo posnemati.
Poglej Ljubezni bogov in Klasicizem
Kontrapost
Kontrapost (it. contrapposto - nasrotnost) se nanaša na pozo človeškega telesa v stoječem položaju, v katerem človek stoji naslonjen na eno nogo, druga pa je blago pokrčena.
Poglej Ljubezni bogov in Kontrapost
Ljubezen (teološka vrlina)
V krščanski teologiji ljubezen ali dobrodelnost (latinsko Caritas (virtus)) velja za eno od sedmih vrlin in jo Tomaž Akvinski razume kot »prijateljstvo človeka do Boga«, ki nas »združuje z Bogom«.
Poglej Ljubezni bogov in Ljubezen (teološka vrlina)
Lorenzo Medičejski Veličastni
Lorenzo Medičejski Veličastni, ugledni gospod, dejanski voditelj Firenc, * 1. januar 1449, Firence, † 9. april 1492, Firence.
Poglej Ljubezni bogov in Lorenzo Medičejski Veličastni
Manierizem
Manierizem, znan tudi kot pozna renesansa, je slog evropske umetnosti, ki se je pojavil v poznejših letih italijanske visoke renesanse okoli leta 1520, razširil se je približno do leta 1530 in trajal približno do konca 16.
Poglej Ljubezni bogov in Manierizem
Merkur (mitologija)
Stavbna plastika ljubljanskega Centromerkurja: Merkur Merkur (/ ˈmɜːrkjʊri /; latinsko: Mercurius) je glavni bog v rimski religiji in mitologiji, ki je eden izmed 12 Dii Consentes - dvanajstih glavnih božanstev v panteonu starega Rima in božji sel.
Poglej Ljubezni bogov in Merkur (mitologija)
Metamorfoze
Metamorfoze ali Preobrazbe so epska pesnitev rimskega pesnika Ovida, ki obsega nekaj več kot 12.000 verzov.
Poglej Ljubezni bogov in Metamorfoze
Metropolitanski muzej umetnosti
Metropolitanski muzej umetnosti v New Yorku, pogovorno MET, je največji umetniški muzej v ZDA.
Poglej Ljubezni bogov in Metropolitanski muzej umetnosti
Neapelj
Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.
Poglej Ljubezni bogov in Neapelj
Neptun (mitologija)
Bronzina Neptun je bog sladke vode in morja v rimski religiji.
Poglej Ljubezni bogov in Neptun (mitologija)
Orfej in Evridika
Orfej in Evridika na Cervellijevi sliki Orfej in Evridika je mitološka zgodba o slavnem grškem pevcu Orfeju in njegovi ženi Evridiki.
Poglej Ljubezni bogov in Orfej in Evridika
Palača Farnese
Palača Farnese (italijansko Palazzo Farnese je ena najpomembnejših palač iz obdobja visoke renesanse v Rimu. V lasti Italijanske republike je bil leta 1936 podeljen francoski vladi za obdobje 99 let in trenutno služi kot francosko veleposlaništvo v Italiji. Prvič zasnovana leta 1517 za družino Farnese, se je stavba razširila po velikosti in zasnovi, ko je Alessandro Farnese leta 1534 postal papež Pavel III., po načrtih Antonia da Sangalla mlajšega.
Poglej Ljubezni bogov in Palača Farnese
Pan
panovo piščal. Rimska kopija starogrškega kipa iz 2. stoletja pr. n. št. Pan (grš. Πάν, lat. Pan) je v grški mitologiji bog divjine, gozda, pastirjev, čred, pašnikov, lova in pastoralne glasbe, hkrati pa tudi sopotnik nimfam.
Poglej Ljubezni bogov in Pan
Papež Pavel III.
Papež Pavel III. (rojen kot Alessandro Farnese), italijanski kardinal, škof in papež, * 29. februar 1468, Canino (Lacij, Papeška država; danes: Italija), † 10. november 1549, Rim (Papeška država; danes: Italija).
Poglej Ljubezni bogov in Papež Pavel III.
Paris
Helena in Paris Paris (grško Πάρις) je bil v grški mitologiji trojanski princ, sin kralja Priama in brat Hektorja.
Poglej Ljubezni bogov in Paris
Perzej
Kip Perzeja, ki je pravkar odsekal Meduzino glavo Perzej (grško Περσεύς: Perseús) je bil v grški mitologiji sin Danaje in boga Zevsa ter vnuk Akrizija, kralja Argosa.
Poglej Ljubezni bogov in Perzej
Piano nobile
Versajska palača, vrtna fasada s klasičnim piano nobile Izraz Piano nobile (italijansko 'plemenito nadstropje') je sinonim za Bel étage (francosko 'lepo nadstropje').
Poglej Ljubezni bogov in Piano nobile
Pietro da Cortona
Pietro da Cortona (italijansko), italijanski baročni slikar in arhitekt, * 1. november 1596 ali 1597, Cortona, Velika vojvodina Toskana, † 16. maj 1669, Rim, Papeška država Skupaj s sodobniki in tekmeci Berninijem in Francescom Borrominijem je bil ena ključnih osebnosti nastanka rimske baročne arhitekture.
Poglej Ljubezni bogov in Pietro da Cortona
Platon
Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.
Poglej Ljubezni bogov in Platon
Pogum
"Fortitudo", Sandro Botticelli Pogum, neustrašnost ali junaštvo je ena od štirih osnovnih vrlin.
Poglej Ljubezni bogov in Pogum
Polifem
Polifem (grško Πολύφημος, Polúphêmos) je v grški mitologiji Kiklop, Pozejdonov in Tozin sin.
Poglej Ljubezni bogov in Polifem
Pravičnost
Pravíčnost je neko načelo katero naj bi predstavljalo neko pravico v kateri vsak dobi tisto kar mu pripada, vpliv imajo številna področja z različnimi stališči in perspektivami, vključno s koncepti moralne korektnosti, ki temelji na etiki, racionalnosti, zakonu, veri in pravičnosti.
Poglej Ljubezni bogov in Pravičnost
Publij Ovidij Naso
Publij Ovidij Nazon, bolje znan kot Ovidij ali Ovid, rimski pesnik, * 20. marec 43 pr. n. št., Sulmona, † 17, Tomi.
Poglej Ljubezni bogov in Publij Ovidij Naso
Putto
Putto Fontana "Putto z delfinom", Andrea del Verrocchio Putto (množina putti) je lik zavaljenega otročiča, skoraj vedno fantka, pogosto nagega in s krili, ki se najde predvsem v italijanski renesančni umetnosti.
Poglej Ljubezni bogov in Putto
Raffaello Santi
''Portret Francesco Maria della Rovere'' (1514), Czartoryski Museum, Krakov (izgubljen med drugo svetovno vojno) Rafael, tudi Raffael da Urbino, Raffaello Santi, Raffaello Sanzio ali Rafaelo, italijanski renesančni slikar in arhitekt visoke renesanse * verjetno 6. april 1483, Urbino, † 6.
Poglej Ljubezni bogov in Raffaello Santi
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Ljubezni bogov in Rim
Scila (pošast)
Antični kip mitološke pošasti Scile Scila (starogrško: Skúlla, ali: Skúllē) je v grški mitologiji pomorska pošast, Minosova hči, ki je prežala na pomorščake v ožini.
Poglej Ljubezni bogov in Scila (pošast)
Triton (mitologija)
Triton, rimski mozaik Triton, Fontana dei Fiumi, Rim Triton (grško Τρίτων, Tritôn) je bog morja, Pozejdonov in Amfitritin sin.
Poglej Ljubezni bogov in Triton (mitologija)
Venera (mitologija)
Emoni v 2. stoletju; danes del zbirke Mestnega muzeja Ljubljana Venera je bila v boginja katere funkcije so zajemale ljubezen, lepoto, željo, spol, plodnost, blaginjo in zmago.
Poglej Ljubezni bogov in Venera (mitologija)
Zmernost (vrlina)
Zmernost (latinsko Temperantia) kot vrlina je v sodobni uporabi opredeljena kot zmernost ali prostovoljno samoomejevanje.
Poglej Ljubezni bogov in Zmernost (vrlina)