Hitreje kot brskalnik!
48 odnosi: Andromeda, Annibale Carracci, Apolon, Ariadna, Avrora (mitologija), Bakh, Barok, Caravaggio, Diana, Domenichino, Freska, Ganimed, Giulio Romano, Heraklej pri počitku, Herkul, Hijacint, Junona, Jupiter (mitologija), Klasicizem, Kontrapost, Ljubezen (teološka vrlina), Lorenzo Medičejski Veličastni, Manierizem, Merkur (mitologija), Metamorfoze, Metropolitanski muzej umetnosti, Neapelj, Neptun (mitologija), Orfej in Evridika, Palača Farnese, Pan, Papež Pavel III., Paris, Perzej, Piano nobile, Pietro da Cortona, Platon, Pogum, Polifem, Pravičnost, Publij Ovidij Naso, Putto, Raffaello Santi, Rim, Scila (pošast), Triton (mitologija), Venera (mitologija), Zmernost (vrlina).
Andromeda
Andromeda je lahko.
Novo!!: Ljubezni bogov in Andromeda · Poglej več »
Annibale Carracci
Annibale Carracci, italijanski slikar in mojster, * 3. november 1560, Bologna, † 15. julij 1609, Rim.
Novo!!: Ljubezni bogov in Annibale Carracci · Poglej več »
Apolon
Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.
Novo!!: Ljubezni bogov in Apolon · Poglej več »
Ariadna
Ariadna (grško najbolj sveta ali zelo plodna mati) je v grški mitologiji boginja plodnosti na Kreti.
Novo!!: Ljubezni bogov in Ariadna · Poglej več »
Avrora (mitologija)
Francesca de Mure Aurora (tudi Avrora) je v rimski mitologiji boginja jutranje zarje.
Novo!!: Ljubezni bogov in Avrora (mitologija) · Poglej več »
Bakh
''Bakh na bakhanalijah'', Peter Paul Rubens. Pompejev, zasut leta 79, ki je nastal približno 100 let prej v Avgustovskem času Pijani Bakh'' (Michelangelo) Bakh (latinsko Bakhus, starogrško: Bákhos) je vzdevek Dioniza, boga vina, zastrupitve, norosti in ekstaze v grški mitologiji.
Novo!!: Ljubezni bogov in Bakh · Poglej več »
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Novo!!: Ljubezni bogov in Barok · Poglej več »
Caravaggio
Michelangelo Merisi ali Amerighi da Caravaggio, italijanski baročni slikar, * 29. september 1571, † 18. julij (?) 1610 Deloval je v Rimu, Neaplju, na Malti in Siciliji med leti 1592 (1595 ?) in 1610.
Novo!!: Ljubezni bogov in Caravaggio · Poglej več »
Diana
Diana, bronasti kip iz konca 1. stoletja n. št. Diana (latinsko Diana, po latinski besedi diviana - sijoča) je v rimski mitologiji boginja svetlobe, zlasti mesečine, svobodne narave, divjadi, lova, zaščitnica poroda in devištva, ter državna boginja Latinov.
Novo!!: Ljubezni bogov in Diana · Poglej več »
Domenichino
Mitološko platno ''Diana na lovu'' sv. Cecilije (eden od prizorov) Domenico Zampieri (znan kot Domenichino), italijanski baročni slikar in arhitekt, * 21. oktober 1581, Bologna, † 6. april 1641, Neapelj Šolal se je pri Annibalu Carracciju.
Novo!!: Ljubezni bogov in Domenichino · Poglej več »
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Novo!!: Ljubezni bogov in Freska · Poglej več »
Ganimed
Rubens Ganiméd je v grški mitologiji trojanski kraljevič; sin kralja Trosa in nimfe Kaliroe.
Novo!!: Ljubezni bogov in Ganimed · Poglej več »
Giulio Romano
Giulio Romano, znan tudi kot Giulio Pippi, je bil italijanski slikar in arhitekt, * 1499, * 1. november 1546.
Novo!!: Ljubezni bogov in Giulio Romano · Poglej več »
Heraklej pri počitku
Heraklej pri počitku ali Farnezijski Heraklej (italijansko Ercole Farnese) je antični kip Herkula, verjetno povečana kopija, izdelana v zgodnjem 3.
Novo!!: Ljubezni bogov in Heraklej pri počitku · Poglej več »
Herkul
Antonia del Pollaiola Herkul je bil v rimski mitologiji mitološki junak, v grški mitologiji znan kot Heraklej (Ἡρακλῆς).
Novo!!: Ljubezni bogov in Herkul · Poglej več »
Hijacint
Kip Hijacinta Hijacint je v grški mitologiji mladenič, ki je bil Apolonov ljubimec; le-ta ga je po nesreči ubil z diskom.
Novo!!: Ljubezni bogov in Hijacint · Poglej več »
Junona
Srebrn kipec Junone Junona je bila v rimski mitologiji najvišja boginja, sestra in hkrati žena vrhovnega boga Jupitra, ter zavetnica mesta Rim.
Novo!!: Ljubezni bogov in Junona · Poglej več »
Jupiter (mitologija)
Bronasti kip Jupitra iz regije Treviso Jupiter je v rimski mitologiji bog neba in grmenja, vrhovni bog rimskega panteona, zasedal je isto mesto kot Zevs v grški.
Novo!!: Ljubezni bogov in Jupiter (mitologija) · Poglej več »
Klasicizem
Klasicízem v umetnosti se v splošnem nanaša na visoko upoštevanje klasičnega obdobja, klasične antike v zahodni tradiciji, kot postavljanje standardov za okus, ki ga klasicisti poskušajo posnemati.
Novo!!: Ljubezni bogov in Klasicizem · Poglej več »
Kontrapost
Kontrapost (it. contrapposto - nasrotnost) se nanaša na pozo človeškega telesa v stoječem položaju, v katerem človek stoji naslonjen na eno nogo, druga pa je blago pokrčena.
Novo!!: Ljubezni bogov in Kontrapost · Poglej več »
Ljubezen (teološka vrlina)
V krščanski teologiji ljubezen ali dobrodelnost (latinsko Caritas (virtus)) velja za eno od sedmih vrlin in jo Tomaž Akvinski razume kot »prijateljstvo človeka do Boga«, ki nas »združuje z Bogom«.
Novo!!: Ljubezni bogov in Ljubezen (teološka vrlina) · Poglej več »
Lorenzo Medičejski Veličastni
Lorenzo Medičejski Veličastni, ugledni gospod, dejanski voditelj Firenc, * 1. januar 1449, Firence, † 9. april 1492, Firence.
Novo!!: Ljubezni bogov in Lorenzo Medičejski Veličastni · Poglej več »
Manierizem
Manierizem, znan tudi kot pozna renesansa, je slog evropske umetnosti, ki se je pojavil v poznejših letih italijanske visoke renesanse okoli leta 1520, razširil se je približno do leta 1530 in trajal približno do konca 16.
Novo!!: Ljubezni bogov in Manierizem · Poglej več »
Merkur (mitologija)
Stavbna plastika ljubljanskega Centromerkurja: Merkur Merkur (/ ˈmɜːrkjʊri /; latinsko: Mercurius) je glavni bog v rimski religiji in mitologiji, ki je eden izmed 12 Dii Consentes - dvanajstih glavnih božanstev v panteonu starega Rima in božji sel.
Novo!!: Ljubezni bogov in Merkur (mitologija) · Poglej več »
Metamorfoze
Metamorfoze ali Preobrazbe so epska pesnitev rimskega pesnika Ovida, ki obsega nekaj več kot 12.000 verzov.
Novo!!: Ljubezni bogov in Metamorfoze · Poglej več »
Metropolitanski muzej umetnosti
Metropolitanski muzej umetnosti v New Yorku, pogovorno MET, je največji umetniški muzej v ZDA.
Novo!!: Ljubezni bogov in Metropolitanski muzej umetnosti · Poglej več »
Neapelj
Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.
Novo!!: Ljubezni bogov in Neapelj · Poglej več »
Neptun (mitologija)
Bronzina Neptun je bog sladke vode in morja v rimski religiji.
Novo!!: Ljubezni bogov in Neptun (mitologija) · Poglej več »
Orfej in Evridika
Orfej in Evridika na Cervellijevi sliki Orfej in Evridika je mitološka zgodba o slavnem grškem pevcu Orfeju in njegovi ženi Evridiki.
Novo!!: Ljubezni bogov in Orfej in Evridika · Poglej več »
Palača Farnese
Palača Farnese (italijansko Palazzo Farnese je ena najpomembnejših palač iz obdobja visoke renesanse v Rimu. V lasti Italijanske republike je bil leta 1936 podeljen francoski vladi za obdobje 99 let in trenutno služi kot francosko veleposlaništvo v Italiji. Prvič zasnovana leta 1517 za družino Farnese, se je stavba razširila po velikosti in zasnovi, ko je Alessandro Farnese leta 1534 postal papež Pavel III., po načrtih Antonia da Sangalla mlajšega. Zgodovina gradnje je vključevala nekatere najvidnejše italijanske arhitekte 16. stoletja, vključno z Michelangelom, Jacopom Barozzijem da Vignolo in Giacomom della Porto. Konec 16. stoletja je pomemben ciklus fresk Ljubezni bogov v galeriji Farnese izdelal bolonjski slikar Annibale Carracci, s čimer sta se začeli dve različni slikarski smeri v 17. stoletju, rimski visoki barok in klasicizem. V palači so bile nastanjene znamenita zbirka skulptur imenovana Farnesejev marmor, ki je zdaj v Nacionalnem arheološkem muzeju v Neaplju in druge zbirke Farnesejev, ki so zdaj večinoma v muzeju Capodimonte v Neaplju.
Novo!!: Ljubezni bogov in Palača Farnese · Poglej več »
Pan
panovo piščal. Rimska kopija starogrškega kipa iz 2. stoletja pr. n. št. Pan (grš. Πάν, lat. Pan) je v grški mitologiji bog divjine, gozda, pastirjev, čred, pašnikov, lova in pastoralne glasbe, hkrati pa tudi sopotnik nimfam.
Novo!!: Ljubezni bogov in Pan · Poglej več »
Papež Pavel III.
Papež Pavel III. (rojen kot Alessandro Farnese), italijanski kardinal, škof in papež, * 29. februar 1468, Canino (Lacij, Papeška država; danes: Italija), † 10. november 1549, Rim (Papeška država; danes: Italija).
Novo!!: Ljubezni bogov in Papež Pavel III. · Poglej več »
Paris
Helena in Paris Paris (grško Πάρις) je bil v grški mitologiji trojanski princ, sin kralja Priama in brat Hektorja.
Novo!!: Ljubezni bogov in Paris · Poglej več »
Perzej
Kip Perzeja, ki je pravkar odsekal Meduzino glavo Perzej (grško Περσεύς: Perseús) je bil v grški mitologiji sin Danaje in boga Zevsa ter vnuk Akrizija, kralja Argosa.
Novo!!: Ljubezni bogov in Perzej · Poglej več »
Piano nobile
Versajska palača, vrtna fasada s klasičnim piano nobile Izraz Piano nobile (italijansko 'plemenito nadstropje') je sinonim za Bel étage (francosko 'lepo nadstropje').
Novo!!: Ljubezni bogov in Piano nobile · Poglej več »
Pietro da Cortona
Pietro da Cortona (italijansko), italijanski baročni slikar in arhitekt, * 1. november 1596 ali 1597, Cortona, Velika vojvodina Toskana, † 16. maj 1669, Rim, Papeška država Skupaj s sodobniki in tekmeci Berninijem in Francescom Borrominijem je bil ena ključnih osebnosti nastanka rimske baročne arhitekture.
Novo!!: Ljubezni bogov in Pietro da Cortona · Poglej več »
Platon
Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.
Novo!!: Ljubezni bogov in Platon · Poglej več »
Pogum
"Fortitudo", Sandro Botticelli Pogum, neustrašnost ali junaštvo je ena od štirih osnovnih vrlin.
Novo!!: Ljubezni bogov in Pogum · Poglej več »
Polifem
Polifem (grško Πολύφημος, Polúphêmos) je v grški mitologiji Kiklop, Pozejdonov in Tozin sin.
Novo!!: Ljubezni bogov in Polifem · Poglej več »
Pravičnost
Pravíčnost je neko načelo katero naj bi predstavljalo neko pravico v kateri vsak dobi tisto kar mu pripada, vpliv imajo številna področja z različnimi stališči in perspektivami, vključno s koncepti moralne korektnosti, ki temelji na etiki, racionalnosti, zakonu, veri in pravičnosti.
Novo!!: Ljubezni bogov in Pravičnost · Poglej več »
Publij Ovidij Naso
Publij Ovidij Nazon, bolje znan kot Ovidij ali Ovid, rimski pesnik, * 20. marec 43 pr. n. št., Sulmona, † 17, Tomi.
Novo!!: Ljubezni bogov in Publij Ovidij Naso · Poglej več »
Putto
Putto Fontana "Putto z delfinom", Andrea del Verrocchio Putto (množina putti) je lik zavaljenega otročiča, skoraj vedno fantka, pogosto nagega in s krili, ki se najde predvsem v italijanski renesančni umetnosti.
Novo!!: Ljubezni bogov in Putto · Poglej več »
Raffaello Santi
''Portret Francesco Maria della Rovere'' (1514), Czartoryski Museum, Krakov (izgubljen med drugo svetovno vojno) Rafael, tudi Raffael da Urbino, Raffaello Santi, Raffaello Sanzio ali Rafaelo, italijanski renesančni slikar in arhitekt visoke renesanse * verjetno 6. april 1483, Urbino, † 6. april 1520, Rim.
Novo!!: Ljubezni bogov in Raffaello Santi · Poglej več »
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Novo!!: Ljubezni bogov in Rim · Poglej več »
Scila (pošast)
Antični kip mitološke pošasti Scile Scila (starogrško: Skúlla, ali: Skúllē) je v grški mitologiji pomorska pošast, Minosova hči, ki je prežala na pomorščake v ožini.
Novo!!: Ljubezni bogov in Scila (pošast) · Poglej več »
Triton (mitologija)
Triton, rimski mozaik Triton, Fontana dei Fiumi, Rim Triton (grško Τρίτων, Tritôn) je bog morja, Pozejdonov in Amfitritin sin.
Novo!!: Ljubezni bogov in Triton (mitologija) · Poglej več »
Venera (mitologija)
Emoni v 2. stoletju; danes del zbirke Mestnega muzeja Ljubljana Venera je bila v boginja katere funkcije so zajemale ljubezen, lepoto, željo, spol, plodnost, blaginjo in zmago.
Novo!!: Ljubezni bogov in Venera (mitologija) · Poglej več »
Zmernost (vrlina)
Zmernost (latinsko Temperantia) kot vrlina je v sodobni uporabi opredeljena kot zmernost ali prostovoljno samoomejevanje.
Novo!!: Ljubezni bogov in Zmernost (vrlina) · Poglej več »
