Kazalo
36 odnosi: Argon, Cink, Cognac, Disprozij, Domača kokoš, Elektroliza, Francija, Francoščina, Francozi, Gadolinij, Galij, Galija, Gustav Robert Kirchhoff, Kemija, Kemijski element, Kovina, Latinščina, Pariz, Periodni sistem elementov, Pireneji, Samarij, Skupina periodnega sistema, Spektroskopija, Vinarstvo, 18. april, 1838, 1858, 1874, 1875, 1876, 1877, 1880, 1885, 1886, 1912, 28. maj.
- Disprozij
- Galij
- Odkritelji kemičnih elementov
- Samarij
Argon
Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18.
Poglej Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran in Argon
Cink
Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.
Poglej Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran in Cink
Cognac
Cognac (saintonško Cougnat) je mesto in občina v zahodni francoski regiji Nova Akvitanija, podprefekturi departmaja Charente.
Poglej Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran in Cognac
Disprozij
Disprózij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Dy in atomsko število 66.
Poglej Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran in Disprozij
Domača kokoš
Domača kokoš (znanstveno ime Gallus gallus domesticus) izvira iz predelov jugovzhodne Azije, kjer naj bi jo udomačili že v 6.
Poglej Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran in Domača kokoš
Elektroliza
Aparat za elektrolizo Elektrolíza je kemijski postopek, s pomočjo katerega se izvaja redukcija in oksidacija kemijskih elementov oz.
Poglej Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran in Elektroliza
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran in Francija
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran in Francoščina
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran in Francozi
Gadolinij
Gadolinij je kemični element s simbolom Gd in atomskim številom 64.
Poglej Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran in Gadolinij
Galij
Gálij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ga in atomsko število 31.
Poglej Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran in Galij
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran in Galija
Gustav Robert Kirchhoff
Robert Bunsen (desno) prizmo Gustav Robert Kirchhoff, nemški fizik, * 12. marec 1824, Königsberg, Vzhodna Prusija, (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 17. oktober 1887, Berlin, Nemčija.
Poglej Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran in Gustav Robert Kirchhoff
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran in Kemija
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran in Kemijski element
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran in Kovina
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran in Latinščina
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran in Pariz
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Poglej Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran in Periodni sistem elementov
Pireneji
Pirenêji (špansko: Pirineos; francosko: Pyrénées; aragonsko: Pirineus; katalonsko: Pirineus; oksitansko: Pirenèus; baskovsko: Pirinioak) so gorovje v jugozahodni Evropi, ki tvori naravno mejo med Španijo in Francijo.
Poglej Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran in Pireneji
Samarij
Samarij je kemični element s simbolom Sm in atomsko število 62.
Poglej Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran in Samarij
Skupina periodnega sistema
Skupina periodnega sistema elementov je vertikalni stolpec v periodnem sistemu elementov.
Poglej Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran in Skupina periodnega sistema
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Poglej Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran in Spektroskopija
Vinarstvo
Goriških Brdih »Prevleka« tropin na površini rdečega vina Vinarstvo ali vinifikacija pomeni proizvodnjo vina in obsega vse postopke od izbire grozdja do ustekleničenja gotovega vina.
Poglej Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran in Vinarstvo
18. april
18.
Poglej Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran in 18. april
1838
1838 (MDCCCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran in 1838
1858
1858 (MDCCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran in 1858
1874
1874 (MDCCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran in 1874
1875
1875 (MDCCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran in 1875
1876
1876 (MDCCCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran in 1876
1877
1877 (MDCCCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran in 1877
1880
1880 (MDCCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran in 1880
1885
1885 (MDCCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran in 1885
1886
1886 (MDCCCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran in 1886
1912
1912 (MCMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran in 1912
28. maj
28.
Poglej Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran in 28. maj
Glej tudi
Disprozij
Galij
Odkritelji kemičnih elementov
Samarij
Prav tako znan kot Lecoq de Boisbaudran, Paul Émile Lecoq de Boisbaudran.