Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Kratkotipalčnice

Index Kratkotipalčnice

Kratkotipalčnice (znanstveno ime Caelifera) so velika skupina kobilic, ki jo obravnavamo na nivoju podreda, vanjo pa uvrščamo okrog 11.000 danes živečih opisanih vrst v 2.400 rodovih.

Kazalo

  1. 25 odnosi: Šesteronožni členonožci, Žuželke, Členonožci, Cerk, Dolgotipalčnice, Družina (biologija), Ekosistem, Fosil, Jajce, Kobilice, Kreda, Leglica, Levitev, Parjenje, Perm, Prst (pedologija), Rastlinojedec, Rod (biologija), Stridulacija, Timpanalni organ, Tipalnica, Trias, Vrsta (biologija), Znanstvena klasifikacija živih bitij, Zvok.

Šesteronožni členonožci

Šesteronožni členonožci (znanstveno ime Hexapoda) so skupina členonožcev, ki jih klasificiramo na nivoju poddebla.

Poglej Kratkotipalčnice in Šesteronožni členonožci

Žuželke

Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).

Poglej Kratkotipalčnice in Žuželke

Členonožci

Členonožci (tʃlenɔ'nɔʒtsi) so skupina nevretenčarjev iz najštevilčnejšega debla Arthropoda (ˈɑːrθrəpɒdɑ; grško ἄρθρον (arthron-sklep) + ποδός (podos-stopalo)).

Poglej Kratkotipalčnice in Členonožci

Cerk

strigalica z ogromnimi cerki, spremenjenimi v klešče. Cêrk je parna okončina na zadnjem členu zadka mnogih členonožcev, kot so žuželke in pajki.

Poglej Kratkotipalčnice in Cerk

Dolgotipalčnice

Dolgotipalčnice (znanstveno ime Ensifera) so podred kobilic, za katere so značilne dolge, nitaste tipalnice, ki lahko po dolžini nekajkrat presegajo dolžino preostalega telesa.

Poglej Kratkotipalčnice in Dolgotipalčnice

Družina (biologija)

Družína (latinsko familia; množina familiae) je v biologiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od reda.

Poglej Kratkotipalčnice in Družina (biologija)

Ekosistem

Ekosistem je ekološki sistem v ekosferi, zemeljski plasti, ki jo tvorijo vsi organizmi in deli neživega okolja, s katerimi so povezani.

Poglej Kratkotipalčnice in Ekosistem

Fosil

členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.

Poglej Kratkotipalčnice in Fosil

Jajce

Kokošje jajce Jajce (latinsko ovum) je pri večini ptic, plazilcev in nevretenčarjev zigota, ki zunaj materinega telesa s svojo bolj ali manj trdo »lupino« varuje zarodek, preden se ta izleže.

Poglej Kratkotipalčnice in Jajce

Kobilice

Kobílice (znanstveno ime Orthoptera, grško ortho - raven, pteron - krilo) so red žuželk z več kot 20.000 opisanimi recentnimi vrstami, ki živijo po vsem svetu, največ pa jih je v tropih.

Poglej Kratkotipalčnice in Kobilice

Kreda

Kreda je najmlajše geološka perioda mezozoika, ki se je začela s koncem jure pred 135 milijoni let in končala z začetkom paleocena (terciarja) pred 65 milijoni let.

Poglej Kratkotipalčnice in Kreda

Leglica

Leglice kožekrilcev, ki odlagajo jajčeca v ličinke drugih žuželk pod lubjem, so lahko daljše od preostanka njihovega telesa Leglica (s tujko ovipozitor) je votel organ nekaterih členonožcev, ki ga le-ti uporabljajo pri izleganju jajčec.

Poglej Kratkotipalčnice in Leglica

Levitev

Levitev je proces, pri katerem žival odvrže trdno zunanjo plast kože (kutikulo), pod katero ji je predhodno zrasla nova.

Poglej Kratkotipalčnice in Levitev

Parjenje

Hrošča med parjenjem Párjenje ali kopulácija je združitev spolnih organov dveh organizmov nasprotnega spola (ali dvospolnikov) z namenom oploditve.

Poglej Kratkotipalčnice in Parjenje

Perm

Pêrm je geološka doba v paleozoiku, ki je potekala od pred 280 do pred 248 milijoni let.

Poglej Kratkotipalčnice in Perm

Prst (pedologija)

Podzol, tipična tla iglastih ali borealnih gozdov Pŕst je geografski izraz za tla.

Poglej Kratkotipalčnice in Prst (pedologija)

Rastlinojedec

travo Rastlinojedci (s tujko herbivori) so v širšem pomenu besede organizmi, ki se prehranjujejo izključno z avtotrofnimi organizmi, kot so rastline, alge in fotosintetizirajoče bakterije.

Poglej Kratkotipalčnice in Rastlinojedec

Rod (biologija)

Ród (latinsko Genus) je ena od osnovnih taksonomskih kategorij v sistemu znanstvene klasifikacije živih bitij.

Poglej Kratkotipalčnice in Rod (biologija)

Stridulacija

drevesne zelenke stridulira z drgnjenjem kril med seboj Stridulácija je proizvajanje zvoka ali vibracij podlage z drgnjenjem dveh trdih, a prožnih delov telesa med seboj.

Poglej Kratkotipalčnice in Stridulacija

Timpanalni organ

pikčaste steblikovke Timpanalni organ je slušni organ pri žuželkah.

Poglej Kratkotipalčnice in Timpanalni organ

Tipalnica

Tipálnice, tudi tipálke ali anténe, so parne okončine, ki izraščajo iz prvih členov telesa členonožcev.

Poglej Kratkotipalčnice in Tipalnica

Trias

Trias ali triada je prvo geološko obdobje v mezozoiku.

Poglej Kratkotipalčnice in Trias

Vrsta (biologija)

Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.

Poglej Kratkotipalčnice in Vrsta (biologija)

Znanstvena klasifikacija živih bitij

150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.

Poglej Kratkotipalčnice in Znanstvena klasifikacija živih bitij

Zvok

Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.

Poglej Kratkotipalčnice in Zvok

Prav tako znan kot Caelifera.