Kazalo
54 odnosi: Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Ban, Beneška republika, Bihać, Bitka pri Mohaču, Bosna, Ferdinand I. Habsburški, Fevd, Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, Francija, Habsburška monarhija, Hasan Paša Predojević, Hrvaščina, Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, Hrvaško-slovenski kmečki upor, Ilirizem, Ilirske province, Ivan Zapolja, Jadransko morje, Josip Jelačić, Josip Juraj Strossmayer, Karel VI. Habsburški, Karlovški mir, Klemens Wenzel von Metternich, Latinščina, Leopold I. Habsburški, Lika, Ljudevit Gaj, Madžarščina, Maksimilijan II. Habsburški, Marija Terezija, Matija Gubec, Monarhija, Napoleon Bonaparte, Nemščina, Novi svet, Obleganje Sigeta, Ogrska, Osmansko cesarstvo, Pragmatična sankcija, Protestantizem, Reka, Hrvaška, Rimskokatoliška cerkev, Sabor, Sulejman I., Tlačanstvo, Univerza v Zagrebu, Vašvarski mir, Varaždin, ... Razširi indeks (4 več) »
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Avstrijsko cesarstvo
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Avstro-Ogrska
Ban
Ban je bil sprva naziv za kraljevega namestnika na Hrvaškem.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Ban
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Beneška republika
Bihać
Bihać, muzej AVNOJ-a Bihać (srbska cirilica Бихаћ, v knjižni slovenščini se je pisal nekoč kot Bihač) je mesto na skrajnem severozahodu Bosne in Hercegovine, blizu meje s Hrvaško ob reki Uni in je glavno mesto Unsko-sanskega kantona v Federaciji Bosne in Hercegovine.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Bihać
Bitka pri Mohaču
Bitka pri Mohaču ali bitka na Mohaškem polju (madžarsko: mohácsi csata ali mohácsi vész, turško: Mohaç savaşı ali Mohaç meydan savaşı) je bil spopad med vojskama ogrsko-češkega kralja Ludvika II. Jagela in osmanskega sultana Sulejmana I. Veličastnega, v kateri so prepričljivo zmagali Osmani.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Bitka pri Mohaču
Bosna
Bosna v sedanjih mejah Bosna je zgodovinska in geografska regija Bosne in Hercegovine.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Bosna
Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Ferdinand I. Habsburški
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Fevd
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Francija
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Habsburška monarhija
Hasan Paša Predojević
Hasan Paša Predojević (turško Telli Hasan Paşa, bosansko Gazi Hasan-paša Predojević) je bil peti beglerbeg Bosanskega pašaluka in slaven osmanski vojaški poveljnik bosanskega porekla, ki je med osmanskimi vojnami v Evropi vodil napade na habsburško Kraljevino Hrvaško, * okoli 1530, Bosna, Osmansko cesarstvo, † 1593, Sisak, Kraljevina Hrvaška, Habsburška monarhija.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Hasan Paša Predojević
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Hrvaščina
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti (hrvaško Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti - HAZU) je hrvaška nacionalna akademija znanosti in umetnosti.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Hrvaška akademija znanosti in umetnosti
Hrvaško-slovenski kmečki upor
Slavi vojvodine Kranjske Hrvaško-slovenski kmečki upor (hrvaško seljačka buna), Gubčev upor (hrvaško Gupčeva buna) ali Gubčev kmečki upor je bil eden izmed številnih kmečkih uporov na slovenskem, bil je med največjimi in najboljše organiziran.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Hrvaško-slovenski kmečki upor
Ilirizem
Ilirizem ali ilirsko gibanje imenujemo južnoslovansko književno-kulturno in narodno-politično gibanje iz prve polovice 19. stoletja, nastalo kot prilagoditev teorije Jana Kollarja o slovanski vzajemnosti (panslavizmu).
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Ilirizem
Ilirske province
Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1809 Ilirske province (francosko Provinces illyriennes) je Napoleon ustanovil 14.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Ilirske province
Ivan Zapolja
Ivan I. Zapolja (madžarsko: Zápolya János ali Szapolyai János), transilvanski vojvoda in knez, od leta 1528 do 1540 tudi kralj južnega dela Ogrske, ki ga je zasedlo Osmansko cesarstvo, * 2. februar 1487, Szepesvár, Ogrsko kraljestvo, (sedaj Spišski hrad, Slovaška), 22.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Ivan Zapolja
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Jadransko morje
Josip Jelačić
Grof Josip Jelačić Bužimski, hrvaški ban, politik in general,* 10. oktober 1801, Petrovaradin, Habsburška monarhija (danes Srbija), † 20. maj 1859, Zagreb, Avstrijsko cesarstvo (danes Hrvaška).
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Josip Jelačić
Josip Juraj Strossmayer
Josip Juraj Strossmayer, hrvaški škof, prosvetitelj, mecen in politik, * 4. februar 1815, Osijek, Avstrijsko cesarstvo, † 8. maj 1905, Đakovo, Avstro-Ogrska.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Josip Juraj Strossmayer
Karel VI. Habsburški
Karel VI.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Karel VI. Habsburški
Karlovški mir
Karlovški mir je mirovni sporazum, podpisan 26. januarja 1699 v Sremskih Karlovcih v sedanji Srbiji.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Karlovški mir
Klemens Wenzel von Metternich
Knez Klemens Wenzel Nepomuk Lothar von Metternich-Winneburg zu Beilstein, avstrijski politik in državnik ter eden največjih diplomatov svoje dobe, * 15. maj 1773, Koblenz, † 11. junij 1859, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Klemens Wenzel von Metternich
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Latinščina
Leopold I. Habsburški
Leopold I. Habsburški, rimsko-nemški cesar (1658), kralj Ogrske (1655), Češke (1656), Hrvaške in Slavonije (1657), * 9. junij 1640, Dunaj, † 5. maj 1705, Dunaj.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Leopold I. Habsburški
Lika
Hrvaška z označeno Liko Lika je pokrajina na jugozahodu Hrvaške s površino okoli 5000 km2.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Lika
Ljudevit Gaj
Ljudevit Gaj, hrvaški jezikoslovec, politik, novinar in pisatelj, * 8. avgust 1809, Krapina, Zagorje, † 20. april 1872, Zagreb.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Ljudevit Gaj
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Madžarščina
Maksimilijan II. Habsburški
Maksimilijan II.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Maksimilijan II. Habsburški
Marija Terezija
Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Marija Terezija
Matija Gubec
''Usmrtitev Matije Gubca''(Oton Iveković, 1912) Matija Gubec, pravo ime Ambrož Gubec, hrvaški kmet in vojskovodja kmečkega upora, * okoli 1548, Hižakovec, † 15. februar 1573, Zagreb.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Matija Gubec
Monarhija
Nedržavne monarhije (delni seznam) Monarhija (starogrško μοναρχία monarchía 'vladavina enega') je oblika vladavine, kjer pripada najvišja oblast vladarju (na primer kralju).
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Monarhija
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Napoleon Bonaparte
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Nemščina
Novi svet
''Zemljevid Amerike'' (''Carte d'Amérique''), Guillaume Delisle, okoli 1774 Nôvi svét je eno od imen za obe Ameriki in pripadajoča otočja.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Novi svet
Obleganje Sigeta
Obleganje Sigeta ali bitka pri Sigetu (madžarsko Szigetvár ostroma, hrvaško Bitka kod Sigeta, Sigetska bitka, turško Zigetvar Kuşatması) je bilo obleganje trdnjave Siget (Szigetvár) v Ogrskem kraljestvu, ki je ovirala pohod osmanske vojske proti Dunaju leta 1566.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Obleganje Sigeta
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Ogrska
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Osmansko cesarstvo
Pragmatična sankcija
Pragmatična sankcija je pravni akt o dedovanju habsburških dežel.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Pragmatična sankcija
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Protestantizem
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Reka, Hrvaška
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Rimskokatoliška cerkev
Sabor
Hrvaški Sabor (hrvaško: Hrvatski Sabor) je hrvaški parlament.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Sabor
Sulejman I.
Sulejman I. (najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Sulejman I.
Tlačanstvo
Oblačila sužnjev ali tlačanov od 6. do 12. stoletja Tlačanstvo je bila oblika fevdalnega odnosa med fevdalcem in podložnikom (kmetom), ki je temeljil na tlaki: prisilnem delu za zemljiškega gospoda.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Tlačanstvo
Univerza v Zagrebu
Stavba rektorata in Pravne fakultete Univerze v Zagrebu. Univerza v Zagrebu je ena najstarejših univerz v Evropi, saj je bila prvič ustanovljena že 23. septembra 1669, ko je bil zagrebški jezuitski kolegij povzdignjen v univerzo, po ukinitvi jezuitskega reda pa je bila 1776 z ukazom Marije Terezije obnovljena kot kraljeva akademija znanosti.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Univerza v Zagrebu
Vašvarski mir
Vašvarski mir (nemško Frieden von Eisenburg, turško Vasvar Antlaşması) je bil mirovni sporazum med Habsburško monarhijo in Osmanskim cesarstvom, sklenjen po bitki pri Saint Gotthardu 1.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Vašvarski mir
Varaždin
Varaždin (nemško Warasdin, madžarsko Varasd, latinsko Varasdinum) je mesto na severu Hrvaške, 81 km severno od Zagreba.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Varaždin
Vojna krajina
Zemljevid Vojne krajine Vôjna krájina je območje na SZ današnje Hrvaške in JV Slovenije, ki je med letoma 1460 in 1881 nastala vzdolž najbolj izpostavljenega odseka avstrijsko-osmanske meje zaradi obrambe pred turškimi vpadi.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Vojna krajina
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Vzhodna pravoslavna cerkev
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Zagreb
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev (1386-1572) Dinastija Jageloncev je vladala Poljski in veliki kneževini Litvi v obdobju 1386-1572.
Poglej Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev