Kazalo
84 odnosi: Alžir, Aljaska, Ameriška vojna za neodvisnost, Amerika, Andaluzija, Anglija, Avgust III. Poljski, Avgust Močni, Barcelona, Beatifikacija, Bilbao, Buržoazija, Caserta (pokrajina), Cádiz, Cuenca, Deklaracija neodvisnosti Združenih držav Amerike, Desetina, Dresden, Družba Jezusova, Filipini, Fiziokratizem, Florida, Francija, Francoska revolucija, Galicija (Španija), Gibraltar, Giuseppe Spinelli, Glavno mesto, Havana, Honduras, Inkvizicija, Karel IV. Španski, Katalonija, Kordova, Kraljeva palača, Madrid, Kraljevina dveh Sicilij, Kraljevina Sicilija, Kraljevina Velika Britanija, La Coruña, Litva, Louisiana, Madrid, Manila, Mehiški zaliv, Muzej Prado, Muzej Reina Sofía, Madrid, Neapelj, Neapeljsko kraljestvo, Nomadi, Oregon, ... Razširi indeks (34 več) »
- Španski generali
- Odpovedali se prestolu
- Rojeni leta 1716
- Umrli leta 1788
Alžir
Alžir (al-Jazā’ir, berbersko Dzayer دزاير) je glavno mesto Alžirije in z okrog 1,5 milijona prebivalcev ožjega dela mesta največje naselje v državi.
Poglej Karel III. Španski in Alžir
Aljaska
Aljáska (angleško Alaska) je najsevernejša in predzadnja (49. po vrsti, pridružena leta 1959) pridružena zvezna država ZDA.
Poglej Karel III. Španski in Aljaska
Ameriška vojna za neodvisnost
Ameriška osamosvojitvena vojna (tudi ameriška revolucijska vojna) je oznaka za vojaški del ameriške revolucije.
Poglej Karel III. Španski in Ameriška vojna za neodvisnost
Amerika
Ameriki predstavljata večino kopnega zahodne poloble Amerika je skupno ime za kopno na zemeljski zahodni polobli, ki zaobjema celini Južno in Severno Ameriko s pripadajočimi otoki, lahko pa se nanaša tudi na to kopno kot eno samo celino kot približna sopomenka Novemu svetu.
Poglej Karel III. Španski in Amerika
Andaluzija
Andaluzija (špansko: Andalucía) je najjužnejša pokrajina na Pirenejskem polotoku, z 8,5 milijoni prebivalcev je najštevilčneje naseljena, po površini pa druga največja avtonomna skupnost v Španiji.
Poglej Karel III. Španski in Andaluzija
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Karel III. Španski in Anglija
Avgust III. Poljski
Friderik Avgust II. (na Saškem) oz.
Poglej Karel III. Španski in Avgust III. Poljski
Avgust Močni
Avgust Močni, na Saškem Friderik Avgust I., na Poljskem Avgust II., saški volilni knez, poljski kralj, veliki knez Litve, * 12. maj 1670, Dresden, † 1. februar 1733, Varšava. Avgust je bil na čelu protestantske volilne kneževine Saške od leta 1694. Leta 1697 je postal tudi vladar Poljske-Litve in je za pridobitev tega prestola celo prestopil v katoliško vero.
Poglej Karel III. Španski in Avgust Močni
Barcelona
Barcelona je glavno mesto Katalonije in drugo največje mesto Španije.
Poglej Karel III. Španski in Barcelona
Beatifikacija
Beatifikacija ali proglasitev za blaženega je prvi korak v postopku razglasitve neke osebe za svetnika katoliške Cerkve.
Poglej Karel III. Španski in Beatifikacija
Bilbao
Bilbao (špansko) ali Bilbo (baskovsko) je mesto na severu Španije, največje mesto v pokrajini Biskaja in v avtonomni skupnosti Baskija.
Poglej Karel III. Španski in Bilbao
Buržoazija
V kapitalističnem načinu produkcije je buržoazíja (tudi buržuazíja) razred, ki ima nadzor nad družbenimi produkcijskimi sredstvi.
Poglej Karel III. Španski in Buržoazija
Caserta (pokrajina)
Pokrajina Caserta (v italijanskem izvirniku Provincia di Caserta) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Kampanija.
Poglej Karel III. Španski in Caserta (pokrajina)
Cádiz
Cádiz je glavno mesto province Cádiz v avtonomni skupnosti Andaluzija na jugu Španije z 121.739 prebivalci (2014).
Poglej Karel III. Španski in Cádiz
Cuenca
Cuenca je s 600.000 prebivalci tretje največje mesto v Ekvadorju; hkrati je glavno mesto province Azuay.
Poglej Karel III. Španski in Cuenca
Deklaracija neodvisnosti Združenih držav Amerike
Deklaracija neodvisnosti z naslovom, celotno vsebino in podpisi delegatov Deklaracija neodvisnosti ZDA je ustanovni dokument Združenih držav Amerike, ki je 4.
Poglej Karel III. Španski in Deklaracija neodvisnosti Združenih držav Amerike
Desetina
Kmet predaja desetino zemljiškemu gospodu Desetina (francosko dîme, nemško Zehnt, angleško tithe) je izraz, ki v najširšem pomenu označuje moralno ali zakonsko obveznost posameznika ali gospodinjstva da deseti del svoje žetve ali prihodkov (denarja) v določenem obdobju preda določeni cerkveni (tempelj, cerkev) ali posvetni instituciji (kralj, najemodajalec, država) v smislu njenega financiranja ali vzdrževanja.
Poglej Karel III. Španski in Desetina
Dresden
Labe. Dresden (zgornjesaško Dräsdn; Drježdźany) je glavno mesto nemške zvezne države Saška in njeno drugo najbolj naseljeno mesto za Leipzigom.
Poglej Karel III. Španski in Dresden
Družba Jezusova
Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.
Poglej Karel III. Španski in Družba Jezusova
Filipini
Republika Filipini je otoška država, ki jo sestavlja arhipelag 7.641 otokov v tropskem zahodnem Tihem oceanu okoli 100 kilometrov jugovzhodno od celinske Azije.
Poglej Karel III. Španski in Filipini
Fiziokratizem
Fiziokratizem je gospodarska teorija, ki da prednost kmetijstvu v razsvetljenstvu.
Poglej Karel III. Španski in Fiziokratizem
Florida
Florida (angleško, špansko) je južna zvezna država v ZDA.
Poglej Karel III. Španski in Florida
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Karel III. Španski in Francija
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Karel III. Španski in Francoska revolucija
Galicija (Španija)
Galicija (/ ɡəˈlɪʃ (i) ə /; galicijščina Galicia ali Galiza; špansko Galicia, portugalsko Galiza) je avtonomna skupnost Španije in zgodovinska narodnost po španski zakonodaji, in nekdanje (srednjeveško) kraljestvo.
Poglej Karel III. Španski in Galicija (Španija)
Gibraltar
Gíbraltar je čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Karel III. Španski in Gibraltar
Giuseppe Spinelli
Giuseppe Spinelli, italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 1. februar 1694, Neapelj, † 12. april 1763.
Poglej Karel III. Španski in Giuseppe Spinelli
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Poglej Karel III. Španski in Glavno mesto
Havana
Havana (špansko: La Habana, IPA) je glavno mesto ter največje pristanišče in trgovsko središče Kube.
Poglej Karel III. Španski in Havana
Honduras
Honduras, uradno Republika Honduras je obmorska država v severni Srednji Ameriki, ki na zahodu meji na Gvatemalo in Salvador, na jugu na Nikaragvo, na severu na Honduraški zaliv in na Karibsko morje, ter na jugozahodu tudi Tihi ocean. Država Belize (včasih »Britanski Honduras«) leži kakšnih 75 km severozahodno prek Honduraškega zaliva.
Poglej Karel III. Španski in Honduras
Inkvizicija
Galileo pred rimsko inkvizicijo Inkvizícija je bila ustanova rimskokatoliške Cerkve z nalogo zatiranja krivoverstva.
Poglej Karel III. Španski in Inkvizicija
Karel IV. Španski
Karel IV.
Poglej Karel III. Španski in Karel IV. Španski
Katalonija
Katalonija (v katalonščini Catalunya, v španščini Cataluña, v okcitanščini (aranščini) Catalonha) je pokrajina (regija), ki leži na skrajnem severovzhodu Pirenejskega polotoka.
Poglej Karel III. Španski in Katalonija
Kordova
Kordova ali Córdoba (izgovarjava) (arabsko قرطبة, DIN: Qurṭubah) je mesto v španski pokrajini Andaluziji in glavno mesto Province Córdoba.
Poglej Karel III. Španski in Kordova
Kraljeva palača, Madrid
Kraljeva palača ali Palacio Real de Madrid je uradna rezidenca španske kraljeve družine v mestu Madrid, vendar se uporablja le za državne slovesnosti.
Poglej Karel III. Španski in Kraljeva palača, Madrid
Kraljevina dveh Sicilij
Kraljevina dveh Sicilij je bila država, ki je zavzemala današnjo južno Italijo od leta 1816 do leta 1861.
Poglej Karel III. Španski in Kraljevina dveh Sicilij
Kraljevina Sicilija
Kraljevina Sicilija je bila država, ki je zavzemala ves južni Apeninski polotok od današnjih ozemelj Pescare in Gaete proti jugu vključno s Sicilijo ter v času svojega najširšega obsega tudi Malto in Afriško obalo med Tripolijem in današnjo Annabo v Alžiriji.
Poglej Karel III. Španski in Kraljevina Sicilija
Kraljevina Velika Britanija
Kraljevina Velika Britanija (angleško Kingdom of Great Britain) je bila država v zahodni Evropi, ki je trajala od leta 1707 do leta 1801.
Poglej Karel III. Španski in Kraljevina Velika Britanija
La Coruña
La Coruña (galicijsko:, špansko La Coruña je mesto in občina Galicije v Španiji. La Coruña je najštevilčneje naseljeno mesto v Galiciji, druga najbolj naseljena občina v avtonomni skupnosti oz. sedemnajsta v državi. Mesto je glavno mesto istoimenske province, ki je od 16.
Poglej Karel III. Španski in La Coruña
Litva
Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.
Poglej Karel III. Španski in Litva
Louisiana
Louisiana (izgovor ali, francosko Louisiane, izgovor) je ena južnih zveznih držav ZDA.
Poglej Karel III. Španski in Louisiana
Madrid
Madrid (špansko:, lokalno) je glavno in največje mesto Španije.
Poglej Karel III. Španski in Madrid
Manila
Središče mesta ponoči Mesto Manila (filipinsko Lungsod ng Maynila), največkrat samo Manila, je velemesto v jugovzhodni Aziji, glavno mesto Filipinov.
Poglej Karel III. Španski in Manila
Mehiški zaliv
3D računalniški model Mehiškega zaliva Mehiški zaliv je veliko vodno telo med Severno in Srednjo Ameriko, del Atlantskega oceana.
Poglej Karel III. Španski in Mehiški zaliv
Muzej Prado
Muzej Prado (Museo del Prado) je glavni španski narodni muzej umetnosti in se nahaja v središču Madrida.
Poglej Karel III. Španski in Muzej Prado
Muzej Reina Sofía, Madrid
Museo Nacional Centro de Arte Reina Sofía (MNCARS, imenovan tudi Museo Reina Sofia,Muzej kraljice Sofie, El Reina Sofia ali preprosto Sofia) je nacionalni muzej španske umetnosti 20.
Poglej Karel III. Španski in Muzej Reina Sofía, Madrid
Neapelj
Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.
Poglej Karel III. Španski in Neapelj
Neapeljsko kraljestvo
Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.
Poglej Karel III. Španski in Neapeljsko kraljestvo
Nomadi
Tuaregi Nomadi (grško nomás, mesto za pašo) so ljudje in družba, ki zaradi kulturnih, ekonomskih ali drugih razlogov niso prevzeli stalnega načina življenja.
Poglej Karel III. Španski in Nomadi
Oregon
Óregon (angleško) je ameriška zvezna država, ki leži na severozahodu ZDA.
Poglej Karel III. Španski in Oregon
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Karel III. Španski in Osmansko cesarstvo
Oviedo
Oviedo (španščina; asturijsko Uviéu) je glavno mesto kneževine Asturije na severu Španije in upravno in trgovsko središče province.
Poglej Karel III. Španski in Oviedo
Paragvaj
Paragvaj, uradno Republika Paragvaj (špansko República del Paraguay, gvaranščina Tetã Paraguái) je celinska država v Južni Ameriki, ki leži ob obeh bregovih reke Paragvaj.
Poglej Karel III. Španski in Paragvaj
Pariški mir
Pariški mir, pariška mirovna pogodba ali pariški mirovni sporazum je ime več mirovnih sporazumov.
Poglej Karel III. Španski in Pariški mir
Pestum
Pestum (latinsko) je bilo večje starogrško mesto na obali Tirenskega morja v Magna Graecii (južna Italija).
Poglej Karel III. Španski in Pestum
Polinezija
Polinézija (iz grščine: πολύς »polus« mnogo + νῆσος »nēsos« otok) je podregija Oceanije, ki zajema ogromno skupino več kot 1000 otokov, raztresenih po osrednjem in južnem Tihem oceanu.
Poglej Karel III. Španski in Polinezija
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Karel III. Španski in Poljska
Poljska nasledstvena vojna
Poljska nasledstvena vojna je potekala med letoma 1733 in 1735 med Avstrijo in Rusijo na eni ter Francijo, Španijo in Savojo-Sardinijo na drugi strani.
Poglej Karel III. Španski in Poljska nasledstvena vojna
Pompeji
Pompêji so bili poleg mesta Herkulanej in nekaterih manjših krajev ob Neapeljskem zalivu rimska mestna občina, ki jih je 24.
Poglej Karel III. Španski in Pompeji
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Poglej Karel III. Španski in Portugalska
Primogenitura
voljena monarhija Primogenitura (iz latinskega primogenitus, 'prvorojeni') po običajnem pravu pomeni prednost prvorojenega otroka pri nasledstvu.
Poglej Karel III. Španski in Primogenitura
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Karel III. Španski in Prusija
Québec
Quebec (po starem pravopisu Kvebek) je največja provinca Kanade s 7.546.131 prebivalci (2006).
Poglej Karel III. Španski in Québec
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje.
Poglej Karel III. Španski in Razsvetljenstvo
Romi
Romi so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah Španije, Romunije, Francije, Bolgarije, Madžarske, Grčije, Rusije, Italije, Srbije, Združenega kraljestva, Slovaške, Nemčije, Severne Makedonije, Ukrajine in Portugalske, tudi Slovenije; in deloma izven Evrope: ZDA, Braziliji, Turčiji in Mehiki.
Poglej Karel III. Španski in Romi
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Karel III. Španski in Rusija
Saška
Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.
Poglej Karel III. Španski in Saška
Sacramento
Sacramento je glavno mesto ameriške zvezne države Kalifornije in z okoli 407.000 prebivalci (po popisu leta 2000) sedmo največje mesto v Kaliforniji.
Poglej Karel III. Španski in Sacramento
Sedemletna vojna
Sedemletna vojna, vojna med dvema koalicijama evropskih držav, ki je v letih 1756 - 1763 potekala istočasno v Evropi in v prekomorskih kolonijah.
Poglej Karel III. Španski in Sedemletna vojna
Sevilja
Sevilja je kulturno in finančno središče južne Španije in središče province Sevilja.
Poglej Karel III. Španski in Sevilja
Sicilija (dežela)
Italijanska dežela Sicilija (v italijanščini in sicilijanščini Sicilia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom.
Poglej Karel III. Španski in Sicilija (dežela)
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Poglej Karel III. Španski in Sredozemlje
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Karel III. Španski in Sveto rimsko cesarstvo
Tahiti
Francoska Polinezija s Tahitijem Posnetek Tahitija iz vesolja Tahitijske ženske na obali, 1881, Paul Gauguin Tahiti je največji otok južnopacifiškega otočja Društvenih otokov, ki so del Francoskega čezmorskega teritorija Francoska Polinezija.
Poglej Karel III. Španski in Tahiti
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Poglej Karel III. Španski in Tihi ocean
Toledo
Toledo (latinsko Toletum, arabsko طليطلة, DIN Ṭulayṭela; lokalno? Tolede) je mesto v osrednji Španiji ob reki Tajo 70 km južno od Madrida.
Poglej Karel III. Španski in Toledo
Univerza v Salamanci
Univerza v Salamanci je najstarejša univerza v Španiji (odkar Univerza v Palenciji ne obstaja več) in ena najstarejših univerz v Evropi (skupaj z univerzami v Bologni, Parizu, Oxfordu, Cambridgeu, Padovi…).
Poglej Karel III. Španski in Univerza v Salamanci
Upor Esquilache
Karel III Španski, kralj med letoma 1759 in 1788 (Anton Raphael Mengs, 1765) Upor Esquilache (špansko Motín de Esquilache) je bila ljudska vstaja naperjena proti markizu Esquilacheju in njegovim reformam, ki je izbruhnila v Madridu, marca 1766, v času vladavine kralja Karla III Španskega.
Poglej Karel III. Španski in Upor Esquilache
Utrechtski mir
Utrechtski mir zaobsega vrsto mirovnih sporazumov, sklenjenih v času od aprila 1713 do septembra 1714 v Utrechtu ter Rastattu in Badnu med Francijo, Veliko Britanijo, Španijo, Svetim rimskim cesarstvom in drugimi evropskimi silami; sporazumi so zaključili vojno za nasledstvo v Španiji (1701-14).
Poglej Karel III. Španski in Utrechtski mir
Valencija
Valencija (/ vəlɛnsiə /, špansko Valencia, katalonsko València) je glavno mesto skupnosti Valencija in tretje največje mesto v Španiji za Madridom in Barcelono, z okoli 800.000 prebivalcev.
Poglej Karel III. Španski in Valencija
Varšava
Varšava (poljsko Warszawa), je prestolnica in največje mesto Poljske ter glavno mesto Mazovskega vojvodstva in od začetka 50.
Poglej Karel III. Španski in Varšava
Velikonočni otok
Velikonočni otok (Rapa Nui) je polinezijski otok v jugovzhodnem Tihem oceanu in pripada Čilu, od katerega je oddaljen 3600 km.
Poglej Karel III. Španski in Velikonočni otok
Versajska palača
Versajska palača (Palais et parc de Versailles) je bila rezidenca francoskih kraljev Ludvika XIV., Ludvika XV. in Ludvika XVI. Stoji na 11 hektarjih zemljišč blizu kraja Versailles, jugozahodno od Pariza in je obkrožena z 815 hektari vrtov oziroma parkov.
Poglej Karel III. Španski in Versajska palača
Vezuv
Vezuv (italijansko Monte Vesuvio, neapeljsko Muntagna Vesuvio, latinsko Mons Vezuv, tudi Vesevus ali Vesaevus v nekaterih rimskih virih) je stratovulkan nad Neapeljskim zalivom v Kampaniji v Italiji, približno 9 km vzhodno od Neaplja in nedaleč od obale.
Poglej Karel III. Španski in Vezuv
Glej tudi
Španski generali
Odpovedali se prestolu
Rojeni leta 1716
Umrli leta 1788
Prav tako znan kot Carlos III, Karel III Španski.