Kazalo
54 odnosi: Anton Martin Slomšek, Avstrija, Šmohor (Avstrijska Koroška), Štalenska gora, Čajna, Baško jezero, Blatenski Kostel, Borovlje, Celovško polje, Celovec, Dobrač, Drava, Duhovnik, Geografija Avstrijske Koroške, Gospa Sveta, Gosposvetsko polje, Gure, Janko Pleterski, Jezersko, Jugoslavija, Kanalska dolina, Karavanke, Kepa, Koroška (zvezna dežela), Koroški plebiscit, Koroški Slovenci, Kostanje, Kriva Vrba, Krnski grad, Mežiška dolina, Možberk, Mostič, Obir, Okraj Šmohor, Okraj Beljak-dežela, Okraj Celovec-dežela, Okraj Velikovec, Osojske Ture, Osojsko jezero, Peca, Plebiscit, Pliberk, Podjuna, Rož, Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev, Slovenija, Trbiž, Trebinja (Avstrijska Koroška), Urban Jarnik, Velikovec, ... Razširi indeks (4 več) »
Anton Martin Slomšek
Anton Martin Slomšek, rojen kot Anton Slomšek, slovenski škof, pisatelj, pesnik, pedagog in blaženi, * 26. november 1800, Uniše, † 24. september 1862, Maribor.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Anton Martin Slomšek
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Avstrija
Šmohor (Avstrijska Koroška)
Šmohor Mestna hiša v Šmohorju Kip Sv. Mohorja v Šmohorju Goričah v Ziljski dolini Šmohor (tudi Trg, nemško Hermagor) je mesto z okoli 1.500 prebivalci, občinsko središče občine Šmohor-Preseško jezero (nem. Hermagor-Pressegger See) s približno 7.000 prebivalci in središče Okraja Šmohor na avstrijskem Koroškem.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Šmohor (Avstrijska Koroška)
Štalenska gora
Cerkev sv. Marije Magdalene in sv. Helene na Štalenski gori Mladenič s Štalenske gore Kapela v Partovci, zadnji ostanek koseškega dvorca Sveti Ciril, eden od glavnih slovanski svetnikov, simbol Slovencev na Koroškem - freska v cerkvi Sveti Martin v Frajnberku Triglav na Štalenski gori Marko Pernhart, Frajnberk s Krištofovo goro, kjer izvira lastninska struktura srenjskega gozda, ki je bil parceliran šele leta 1880, iz koseških časov, olje na platnu.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Štalenska gora
Čajna
Čajna (nem. Nötsch im Gailtal) je tržna občina z 2.300 prebivalci v političnem okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem z znamenito slovensko kulturno dediščino.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Čajna
Baško jezero
Baško jezero (nemško Faaker See) je ledeniško jezero v južnem delu Celovške kotline na Avstrijskem Koroškem.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Baško jezero
Blatenski Kostel
Blatenski Kostel (tudi Blatograd; madž. Keszthely, hrvaško Monoštor) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v okrožje Keszthely–Hévízi, županijo Zala.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Blatenski Kostel
Borovlje
Borovlje (nemško Ferlach) so najpomembnejši kraj v Rožu na Avstrijskem Koroškem z okoli 5.000 prebivalci (občina jih ima dobrih 7.100) ter največje naselje in tudi edino mesto s tem statusom v okraju Celovec-podeželje (Klagenfurt-Land) ter obenem najjužnejše mesto v Avstriji.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Borovlje
Celovško polje
Radiš proti severozahodu'', olje na platnu Celovško polje ali tudi Celovška ravnina (narečno Puale ali na Pualah, ali Klagenfurter Ebene) je nižinska pokrajina vzhodno od Celovca (oz. od Vrbskega jezera) na avstrijskem Koroškem in predstavlja posebno slovensko narečno področje.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Celovško polje
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Celovec
Dobrač
Straje vasi Dobrač (nemško Dobratsch ali Villacher Alpe) je 2166 metrov visoka gora na avstrijskem Koroškem.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Dobrač
Drava
Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Drava
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Duhovnik
Geografija Avstrijske Koroške
Marko Pernhart: ''Jepa in Beljaško polje z Baškim in z Vrbskim jezerom'' Marko Pernhart: ''Celovec proti severu'' Marko Pernhart:'' Podjuna pri Velikovcu'' Marko Pernhart: ''Celovška ravnina proti severozahodu'' Geografijo avstrijske Koroške, najjužnejše zvezne dežele Republike Avstrije zaznamuje lega v Vzhodnih Alpah in Celovški kotlini, ki je največja notranje alpska kotlinska pokrajina.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Geografija Avstrijske Koroške
Gospa Sveta
Cerkev Marijinega vnebovzetja Gospa Sveta je naselje in romarsko središče v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Gospa Sveta
Gosposvetsko polje
Gosposvetsko polje-Vojvodski prestol Gosposvetsko polje (nemško Zollfeld) je od 400 m do 2 km široko in okoli 18 km dolgo rahlo vzpenjajoče se polje, z nadmorsko višino okoli 450 do 455 mnm ob reki Glini (nem.Glan) v Celovški kotlini v Avstriji.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Gosposvetsko polje
Gure
* Gure (nemško Sattnitz) je skoraj 40 km dolga gričevnata in hribovita pokrajina, na nadmorski višini 800 do 900 m, ki se razprostira med dolino Drave in Vrbskim podoljem, v južnem delu Celovške kotline na Koroškem.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Gure
Janko Pleterski
Janko Pleterski, slovenski zgodovinar, univerzitetni profesor, akademik in politik, * 1. februar 1923, Maribor, † 2.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Janko Pleterski
Jezersko
Jezersko je lahko.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Jezersko
Jugoslavija
Ozemlje Jugoslavije Jugoslavija je skupno ime več držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana med letoma 1918 in 2003.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Jugoslavija
Kanalska dolina
Male Rute Kanalska dolina (italijansko Val Canale, furlansko Val Cjanâl, nemško Kanaltal) je ozka dolina v vzhodnih Alpah na severovzhodu Italije v avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina ob avstrijsko-slovenski meji.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Kanalska dolina
Karavanke
Karavánke (nemško Karawanken) so gorska veriga, ki se razteza od tromeje med Slovenijo, Avstrijo in Italijo pa vse do Hrvaške.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Karavanke
Kepa
Kepa (tudi Jepa, nemško Mittagskogel) je z 2.143 m nadmorske višine tretja najvišja gora v Karavankah in obenem najsevernejši slovenski dvatisočak.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Kepa
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Koroška (zvezna dežela)
Koroški plebiscit
Plebiscitni coni A in B s pogoji za volilno pravico. pages.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Koroški plebiscit
Koroški Slovenci
Bistrici v Rožu Koróški Slovénci (nemško Kärntner Slowenen) so Slovenci in slovensko govoreči prebivalci avstrijske Koroške, oziroma te sedanje avstrijske zvezne dežele oz.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Koroški Slovenci
Kostanje
Kostanje je ime več naselij.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Kostanje
Kriva Vrba
Kriva Vrba - uradno Kriva Vrba ob Vrbskem jezeru (nemško Krumpendorf am Wörther See) je naselje in občinsko središče z okoli 3.300 prebivalci na severnem delu Vrbskega jezera 7 km zahodno od Celovca, Koroška.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Kriva Vrba
Krnski grad
Krnski grad (nemško Karnburg) je naselje na desni terasi reke Gline na zahodni strani Gosposvetskega polja na Koroškem, kjer stoji oziroma kjer je nekoč stal Krnski grad (po Jarniku tudi Koroški grad).
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Krnski grad
Mežiška dolina
HE Polena, Mežica. Mežiška dolina je pokrajina ob reki Meži na Koroškem.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Mežiška dolina
Možberk
Možberk Rimska izkopanina: portret zakonskega para Grad Možberk Župnijska cerkev Sv. Mihaela in Sv. Jurija v Možberku Vas Goričica Karolinški muzej v Možberku Grad Tigrče Župnijska cerkev Sv. Egidija v Tigrčah Možberk (tudi Blatograd, nemško Moosburg) je občina v okraju Celovec-dežela na Južnem Koroškem.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Možberk
Mostič
Mostič (nem. Brückl) je tržna občina v političnem okraju Šentvid ob Glini na Koroškem na (zgodovinski) meji dvojezičnega ozemlja, o čemer pričajo zgodovinski popisi prebivalstva in m.dr.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Mostič
Obir
Obir je gorski masiv v severnem delu Karavank na avstrijskem Koroškem z najvišjim 2.139 m visokim Ojstrcem (nemško Hochobir).
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Obir
Okraj Šmohor
Okraj Šmohor (nemško Bezirk Hermagor) je upravni okraj v avstrijski zvezni deželi Koroški.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Okraj Šmohor
Okraj Beljak-dežela
Okraj Beljak-dežela/podeželje (nemško Bezirk Villach-Land) je upravni okraj v avstrijski zvezni deželi Koroški s skoraj 65.000 prebivalci (skupaj s statutarnim mestom Beljak, ki ga v celoti obkroža, jih imata 127.500).
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Okraj Beljak-dežela
Okraj Celovec-dežela
Okraj Celovec-dežela (ali podeželje) (nemško Bezirk Klagenfurt-Land) je upravni okraj v avstrijski zvezni deželi Koroški.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Okraj Celovec-dežela
Okraj Velikovec
Okraj Velikovec (nemško Bezirk Völkermarkt) je upravni okraj v avstrijski zvezni deželi Koroški.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Okraj Velikovec
Osojske Ture
Osojske Ture, ljudsko tudi Turje (nemško: Ossiacher Tauern) so gozdnato pogorje na srednjem Koroškem, med Osojskim jezerom na severozahodu in Vrbskim jezerom na jugovzhodu.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Osojske Ture
Osojsko jezero
Osojsko jezero Osojsko jezero (nemško in v Avstriji imenovano Ossiacher See) je ledeniško jezero, na nadmorski višini 488 mnm, severno od Beljaka na Koroškem v Avstriji.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Osojsko jezero
Peca
Južna stena Pece: Kordeževa glava Greben Pece: Končnikov vrh in Bistriška špica s Kordeževe glave Peca (nemško: Petzen) je gora na Koroškem, v vzhodnem delu Karavank (2126 m n.v.), na slovensko-avstrijski meji.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Peca
Plebiscit
Plebiscit (latinsko plebis scitum.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Plebiscit
Pliberk
Župnijska cerkev - stranski oltar svetega Florijana. Pliberk je mesto z okoli 1.200 prebivalci na avstrijskem Koroškem blizu meje s Slovenijo in sedež istoimenske občine z dobrimi 4000 prebivalci.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Pliberk
Podjuna
Podjuna in Dolina Bele (tudi Podjunsko polje), geografsko spadata k vzhodnemu delu avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Podjuna
Rož
Rož Rož je ime za okoli 20 km dolgo in 3 do 4 km široko dolino Drave med Gurami in Karavankami v južni Celovški kotlini na Koroškem v Avstriji.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Rož
Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev
Ta kategorija zajema imena naselji in mest v Avstriji.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Slovenija
Trbiž
Trbiž pred 1. svetovno vojno Trbiž (Tarvisio, nemško in Tarvis) je italijansko mesto z okoli 3.000 prebivalci (število se zmanjšuje) v koroškem delu Kanalske doline (severovzhod dežele Furlanija - Julijska krajina), nedaleč od tromeje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Trbiž
Trebinja (Avstrijska Koroška)
Pogled na kraj Trebinja Trebinja (nem.: Treffen am Ossiacher See) je občina in vaško naselje v hribovju nad Zgornjo Dravsko dolino v okraju Beljak-dežela na avstrijskem Koroškem z 4.534 prebivalci (stanje na 1. januar 2021).
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Trebinja (Avstrijska Koroška)
Urban Jarnik
Urban Jarnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, zgodovinar, etnograf, pesnik in jezikoslovec, * 11. maj 1784, Potok v Ziljski dolini, † 11. junij 1844, Možberk ob Vrbskem jezeru.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Urban Jarnik
Velikovec
Velikovec je mestno naselje v vzhodnem delu Celovške kotline na avstrijskem Koroškem in sedež istoimenskega upravnega okraja.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Velikovec
Vrbsko jezero
Vŕbsko jézero (nemško Wörthersee, nekdaj tudi Wörther See) je največje jezero na avstrijskem Koroškem.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Vrbsko jezero
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Zgodovina Slovenije
Ziljske Alpe
Lienški dolomiti Ziljske Alpe (nemško Gailtaler Alpen oz. Drauzug) so gorstvo v severnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem, od južnih jih ločuje periadriatski prelom.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Ziljske Alpe
Zvezna dežela Avstrije
Republika Avstrija Avstrija je sestavljena iz devetih zveznih dežel.
Poglej Južna Koroška (Avstrija) in Zvezna dežela Avstrije