Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Jožef Mihalovič

Index Jožef Mihalovič

Jožef Mihalovič, József Mihalovics (tudi Mihalovits ali Mihalovich), Josip Mihalović, madžarski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 16. januar 1814, Torda, Avstrijsko cesarstvo; † 19. februar 1891, Zagreb (Avstro-Ogrska, danes Hrvaška).

Kazalo

  1. 66 odnosi: Alojzije Stepinac, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Banat, Bazilika sv. Petra, Vatikan, Clément Villecourt, Dekan, Doktorat, Družba Jezusova, Duhovniško posvečenje, Duhovnik, Dunaj, Duvno, Filozofija, Francesco Ricci Paracciani, Hrvaška, Hrvati, Josip Juraj Strossmayer, Juraj Posilović, Jurij Haulik, Kanonik, Kardinal, Karel VI. Habsburški, Ljudstvo, Madžari, Mariano Falcinelli Antoniacci, Medvednica, Nadškof, Nadškofija Zagreb, Nitra, Opat, Papež Pij IX., Potres, Prvi vatikanski koncil, Revolucije leta 1848, Rimskokatoliška cerkev, Seznam hrvaških kardinalov, Seznam madžarskih kardinalov, Slavonija, Slovaška, Slovani, Srbi, Srbija, Sveto rimsko cesarstvo, Szeged, Temišvar, Teolog, Teologija, Torda, Turki, ... Razširi indeks (16 več) »

  2. Kardinali, ki jih je imenoval papež Pij IX.
  3. Rimskokatoliški nadškofje Zagreba

Alojzije Stepinac

Alojzije Viktor Stepinac, hrvaški nadškof, kardinal, mučenec in blaženi, * 8. julij 1898, Brezarić, Zagrebška županija, † 10. februar 1960, Krašić, Zagrebška županija.

Poglej Jožef Mihalovič in Alojzije Stepinac

Avstrijsko cesarstvo

Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.

Poglej Jožef Mihalovič in Avstrijsko cesarstvo

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Poglej Jožef Mihalovič in Avstro-Ogrska

Banat

Lega Banata v Evropi Banat (srbsko: Banat, madžarsko: Bánság, romunsko: Banat) je geografska in zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi, ki je administrativno razdeljena od leta 1919 med tri države Srbijo (Vojvodina), Romunijo in Madžarsko.

Poglej Jožef Mihalovič in Banat

Bazilika sv. Petra, Vatikan

Papeška bazilika svetega Petra v Vatikanu (italijansko: basilica Papale di San Pietro in Vaticano) ali preprosto bazilika svetega Petra (latinsko: Basilica Sancti Petri) je cerkev, zgrajena v renesančnem slogu, ki stoji v Vatikanu, papeški enklavi v mestu Rim.

Poglej Jožef Mihalovič in Bazilika sv. Petra, Vatikan

Clément Villecourt

Clément kardinal Villecourt, francoski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 9. oktober 1787, Lyon, † 17. januar 1876.

Poglej Jožef Mihalovič in Clément Villecourt

Dekan

Dekan je lahko.

Poglej Jožef Mihalovič in Dekan

Doktorat

Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.

Poglej Jožef Mihalovič in Doktorat

Družba Jezusova

Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.

Poglej Jožef Mihalovič in Družba Jezusova

Duhovniško posvečenje

Duhovniško posvečenje oziroma ordinacija je druga stopnja Zakramenta svetega reda, pri katerem dobi kandidat Božjo milost za opravljanje duhovne službe v Cerkvi.

Poglej Jožef Mihalovič in Duhovniško posvečenje

Duhovnik

Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.

Poglej Jožef Mihalovič in Duhovnik

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Jožef Mihalovič in Dunaj

Duvno

Duvno je naselje v Hercegbosanski županiji v Bosni in Hercegovini na Duvanjskem polju.

Poglej Jožef Mihalovič in Duvno

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Poglej Jožef Mihalovič in Filozofija

Francesco Ricci Paracciani

Francesco kardinal Ricci Paracciani, italijanski rimskokatoliški duhovnik in kardinal, * 8. junij 1830, Rim, † 9. marec 1894.

Poglej Jožef Mihalovič in Francesco Ricci Paracciani

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.

Poglej Jožef Mihalovič in Hrvaška

Hrvati

Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.

Poglej Jožef Mihalovič in Hrvati

Josip Juraj Strossmayer

Josip Juraj Strossmayer, hrvaški škof, prosvetitelj, mecen in politik, * 4. februar 1815, Osijek, Avstrijsko cesarstvo, † 8. maj 1905, Đakovo, Avstro-Ogrska.

Poglej Jožef Mihalovič in Josip Juraj Strossmayer

Juraj Posilović

Josip Juraj Posilović, tudi Juraj Posilović, hrvaški rimskokatoliški duhovnik, škof in nadškof; * 24. april 1834, Ivanićgrad, Avstrijsko cesarstvo (danes: Hrvaška; † 26. april 1914, Zagreb (Avstro-Ogrska, danes Hrvaška). Posilović je bil 71. (72.) po vrsti zagrebški nadškof (1894–1914).

Poglej Jožef Mihalovič in Juraj Posilović

Jurij Haulik

Jurij Haulik, tudi: Juraj Haulík Váralyai, Juraj Haulik de Váralya, Đuro Haulik Varaljski, Gjuro Haulik Varaljski, Juraj Haulik Varaljski, Juraj Haulik Varalijski, nemško: Georg Haulik von Várallya, madžarsko: Várallyai Haulik György, slovaški rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 20.

Poglej Jožef Mihalovič in Jurij Haulik

Kanonik

Kanonik je krščanski duhovnik, ki ga škof imenuje za svojega svetovalca.

Poglej Jožef Mihalovič in Kanonik

Kardinal

Grbovno okrasje kardinala škofa rdeče barve Kardinal je visoki cerkveni dostojanstvenik znotraj Rimokatoliške cerkve.

Poglej Jožef Mihalovič in Kardinal

Karel VI. Habsburški

Karel VI.

Poglej Jožef Mihalovič in Karel VI. Habsburški

Ljudstvo

Ljudstvo (tudi rodovno-plemenska skupnost; slabšalno pleme) je etnična skupina na višji ravni družboekonomskega razvoja; ko se prične sorodstvena povezanost nadomeščati z ozemeljsko pripadnostjo.

Poglej Jožef Mihalovič in Ljudstvo

Madžari

Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.

Poglej Jožef Mihalovič in Madžari

Mariano Falcinelli Antoniacci

Mariano Falcinelli Antoniacci, O.S.B., italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 10. november 1806, Assisi, † 29. maj 1874.

Poglej Jožef Mihalovič in Mariano Falcinelli Antoniacci

Medvednica

Pogled na Medvednico s Savskega nasipa v Zagrebu Medvednica tudi Zagrebačka gora je gora/planina v neposredni bližini severnega dela Zagreba, ki z najvišjim vrhom Sljeme doseže 1030 m nadmorske višine.

Poglej Jožef Mihalovič in Medvednica

Nadškof

Nadškof je naziv cerkvenega dostojanstvenika v krščanskih cerkvah, dejansko škofa, ki vodi nadškofijo.

Poglej Jožef Mihalovič in Nadškof

Nadškofija Zagreb

Nadškofija Zagreb je rimoskokatoliška nadškofija in metropolija s sedežem v Zagrebu.

Poglej Jožef Mihalovič in Nadškofija Zagreb

Nitra

Nitra je mesto v zahodni Slovaški ob vznožju gore Zobor v dolini reke Nitra.

Poglej Jožef Mihalovič in Nitra

Opat

Opat je samostanski predstojnik, ki skrbi za delovanje samostana in menihov.

Poglej Jožef Mihalovič in Opat

Papež Pij IX.

Pij IX., blaženec, rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * 13. maj 1792, Senigallia (Papeška država); † 7. februar 1878, Rim, Italija. Bil je prvi papež, ki je po izgubi Papeške države živel kot "vatikanski jetnik" samo v Vatikanu.

Poglej Jožef Mihalovič in Papež Pij IX.

Potres

San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.

Poglej Jožef Mihalovič in Potres

Prvi vatikanski koncil

Prvi vatikanski koncil je bil ekumenski koncil Rimskokatoliške cerkve.

Poglej Jožef Mihalovič in Prvi vatikanski koncil

Revolucije leta 1848

Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.

Poglej Jožef Mihalovič in Revolucije leta 1848

Rimskokatoliška cerkev

Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.

Poglej Jožef Mihalovič in Rimskokatoliška cerkev

Seznam hrvaških kardinalov

Seznam hrvaških kardinalov.

Poglej Jožef Mihalovič in Seznam hrvaških kardinalov

Seznam madžarskih kardinalov

Seznam madžarskih kardinalov.

Poglej Jožef Mihalovič in Seznam madžarskih kardinalov

Slavonija

Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.

Poglej Jožef Mihalovič in Slavonija

Slovaška

Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.

Poglej Jožef Mihalovič in Slovaška

Slovani

Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).

Poglej Jožef Mihalovič in Slovani

Srbi

Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.

Poglej Jožef Mihalovič in Srbi

Srbija

Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).

Poglej Jožef Mihalovič in Srbija

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Poglej Jožef Mihalovič in Sveto rimsko cesarstvo

Szeged

Szeged (nem. Szegedin, hrv. in srb. podomačeno Segedin, podobno tudi slovaško, turško, poljsko, italijansko in romunsko-Seghedin; lat. Partiscum) je z več kot 160.000 prebivalci četrto največje mesto in središče župnije na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Szegedi Županije Csongrád.

Poglej Jožef Mihalovič in Szeged

Temišvar

Temišvar (madž. Temesvár, nem.Temeswar, banatsko-bolgarsko Timisvár) je tretje največje mesto v Romuniji.

Poglej Jožef Mihalovič in Temišvar

Teolog

Teolog je znanstvenik, ki se ukvarja s preučevanjem teologije.

Poglej Jožef Mihalovič in Teolog

Teologija

Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.

Poglej Jožef Mihalovič in Teologija

Torda

Torda (izvirno Торда; Torda) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Občino Žitište; slednja pa je del Srednje-banatskega upravnega okraja.

Poglej Jožef Mihalovič in Torda

Turki

Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.

Poglej Jožef Mihalovič in Turki

Unija

Unija na splošno pomeni zveza ali združenje.

Poglej Jožef Mihalovič in Unija

Vojvodina

Vojvodina (tudi vojvodstvo) je tip družbene ureditve, v kateri vlada vojvoda oz.

Poglej Jožef Mihalovič in Vojvodina

Vzhodna pravoslavna cerkev

Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.

Poglej Jožef Mihalovič in Vzhodna pravoslavna cerkev

Zagreb

Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.

Poglej Jožef Mihalovič in Zagreb

Zagrebška stolnica

Stolnica Marijinega vnebovzetja in sv.

Poglej Jožef Mihalovič in Zagrebška stolnica

12. avgust

12.

Poglej Jožef Mihalovič in 12. avgust

16. januar

16.

Poglej Jožef Mihalovič in 16. januar

17. julij

17.

Poglej Jožef Mihalovič in 17. julij

1814

1814 (MDCCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Jožef Mihalovič in 1814

1836

1836 (MDCCCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Jožef Mihalovič in 1836

1870

1870 (MDCCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Jožef Mihalovič in 1870

1877

1877 (MDCCCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Jožef Mihalovič in 1877

1891

1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Jožef Mihalovič in 1891

19. februar

19.

Poglej Jožef Mihalovič in 19. februar

22. junij

22.

Poglej Jožef Mihalovič in 22. junij

4. maj

4.

Poglej Jožef Mihalovič in 4. maj

Glej tudi

Kardinali, ki jih je imenoval papež Pij IX.

Rimskokatoliški nadškofje Zagreba

Prav tako znan kot Josip Mihalović.

, Unija, Vojvodina, Vzhodna pravoslavna cerkev, Zagreb, Zagrebška stolnica, 12. avgust, 16. januar, 17. julij, 1814, 1836, 1870, 1877, 1891, 19. februar, 22. junij, 4. maj.