Kazalo
66 odnosi: Alojzije Stepinac, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Banat, Bazilika sv. Petra, Vatikan, Clément Villecourt, Dekan, Doktorat, Družba Jezusova, Duhovniško posvečenje, Duhovnik, Dunaj, Duvno, Filozofija, Francesco Ricci Paracciani, Hrvaška, Hrvati, Josip Juraj Strossmayer, Juraj Posilović, Jurij Haulik, Kanonik, Kardinal, Karel VI. Habsburški, Ljudstvo, Madžari, Mariano Falcinelli Antoniacci, Medvednica, Nadškof, Nadškofija Zagreb, Nitra, Opat, Papež Pij IX., Potres, Prvi vatikanski koncil, Revolucije leta 1848, Rimskokatoliška cerkev, Seznam hrvaških kardinalov, Seznam madžarskih kardinalov, Slavonija, Slovaška, Slovani, Srbi, Srbija, Sveto rimsko cesarstvo, Szeged, Temišvar, Teolog, Teologija, Torda, Turki, ... Razširi indeks (16 več) »
- Kardinali, ki jih je imenoval papež Pij IX.
- Rimskokatoliški nadškofje Zagreba
Alojzije Stepinac
Alojzije Viktor Stepinac, hrvaški nadškof, kardinal, mučenec in blaženi, * 8. julij 1898, Brezarić, Zagrebška županija, † 10. februar 1960, Krašić, Zagrebška županija.
Poglej Jožef Mihalovič in Alojzije Stepinac
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Jožef Mihalovič in Avstrijsko cesarstvo
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Jožef Mihalovič in Avstro-Ogrska
Banat
Lega Banata v Evropi Banat (srbsko: Banat, madžarsko: Bánság, romunsko: Banat) je geografska in zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi, ki je administrativno razdeljena od leta 1919 med tri države Srbijo (Vojvodina), Romunijo in Madžarsko.
Poglej Jožef Mihalovič in Banat
Bazilika sv. Petra, Vatikan
Papeška bazilika svetega Petra v Vatikanu (italijansko: basilica Papale di San Pietro in Vaticano) ali preprosto bazilika svetega Petra (latinsko: Basilica Sancti Petri) je cerkev, zgrajena v renesančnem slogu, ki stoji v Vatikanu, papeški enklavi v mestu Rim.
Poglej Jožef Mihalovič in Bazilika sv. Petra, Vatikan
Clément Villecourt
Clément kardinal Villecourt, francoski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 9. oktober 1787, Lyon, † 17. januar 1876.
Poglej Jožef Mihalovič in Clément Villecourt
Dekan
Dekan je lahko.
Poglej Jožef Mihalovič in Dekan
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Jožef Mihalovič in Doktorat
Družba Jezusova
Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.
Poglej Jožef Mihalovič in Družba Jezusova
Duhovniško posvečenje
Duhovniško posvečenje oziroma ordinacija je druga stopnja Zakramenta svetega reda, pri katerem dobi kandidat Božjo milost za opravljanje duhovne službe v Cerkvi.
Poglej Jožef Mihalovič in Duhovniško posvečenje
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Poglej Jožef Mihalovič in Duhovnik
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Jožef Mihalovič in Dunaj
Duvno
Duvno je naselje v Hercegbosanski županiji v Bosni in Hercegovini na Duvanjskem polju.
Poglej Jožef Mihalovič in Duvno
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Jožef Mihalovič in Filozofija
Francesco Ricci Paracciani
Francesco kardinal Ricci Paracciani, italijanski rimskokatoliški duhovnik in kardinal, * 8. junij 1830, Rim, † 9. marec 1894.
Poglej Jožef Mihalovič in Francesco Ricci Paracciani
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Jožef Mihalovič in Hrvaška
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Poglej Jožef Mihalovič in Hrvati
Josip Juraj Strossmayer
Josip Juraj Strossmayer, hrvaški škof, prosvetitelj, mecen in politik, * 4. februar 1815, Osijek, Avstrijsko cesarstvo, † 8. maj 1905, Đakovo, Avstro-Ogrska.
Poglej Jožef Mihalovič in Josip Juraj Strossmayer
Juraj Posilović
Josip Juraj Posilović, tudi Juraj Posilović, hrvaški rimskokatoliški duhovnik, škof in nadškof; * 24. april 1834, Ivanićgrad, Avstrijsko cesarstvo (danes: Hrvaška; † 26. april 1914, Zagreb (Avstro-Ogrska, danes Hrvaška). Posilović je bil 71. (72.) po vrsti zagrebški nadškof (1894–1914).
Poglej Jožef Mihalovič in Juraj Posilović
Jurij Haulik
Jurij Haulik, tudi: Juraj Haulík Váralyai, Juraj Haulik de Váralya, Đuro Haulik Varaljski, Gjuro Haulik Varaljski, Juraj Haulik Varaljski, Juraj Haulik Varalijski, nemško: Georg Haulik von Várallya, madžarsko: Várallyai Haulik György, slovaški rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 20.
Poglej Jožef Mihalovič in Jurij Haulik
Kanonik
Kanonik je krščanski duhovnik, ki ga škof imenuje za svojega svetovalca.
Poglej Jožef Mihalovič in Kanonik
Kardinal
Grbovno okrasje kardinala škofa rdeče barve Kardinal je visoki cerkveni dostojanstvenik znotraj Rimokatoliške cerkve.
Poglej Jožef Mihalovič in Kardinal
Karel VI. Habsburški
Karel VI.
Poglej Jožef Mihalovič in Karel VI. Habsburški
Ljudstvo
Ljudstvo (tudi rodovno-plemenska skupnost; slabšalno pleme) je etnična skupina na višji ravni družboekonomskega razvoja; ko se prične sorodstvena povezanost nadomeščati z ozemeljsko pripadnostjo.
Poglej Jožef Mihalovič in Ljudstvo
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Poglej Jožef Mihalovič in Madžari
Mariano Falcinelli Antoniacci
Mariano Falcinelli Antoniacci, O.S.B., italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 10. november 1806, Assisi, † 29. maj 1874.
Poglej Jožef Mihalovič in Mariano Falcinelli Antoniacci
Medvednica
Pogled na Medvednico s Savskega nasipa v Zagrebu Medvednica tudi Zagrebačka gora je gora/planina v neposredni bližini severnega dela Zagreba, ki z najvišjim vrhom Sljeme doseže 1030 m nadmorske višine.
Poglej Jožef Mihalovič in Medvednica
Nadškof
Nadškof je naziv cerkvenega dostojanstvenika v krščanskih cerkvah, dejansko škofa, ki vodi nadškofijo.
Poglej Jožef Mihalovič in Nadškof
Nadškofija Zagreb
Nadškofija Zagreb je rimoskokatoliška nadškofija in metropolija s sedežem v Zagrebu.
Poglej Jožef Mihalovič in Nadškofija Zagreb
Nitra
Nitra je mesto v zahodni Slovaški ob vznožju gore Zobor v dolini reke Nitra.
Poglej Jožef Mihalovič in Nitra
Opat
Opat je samostanski predstojnik, ki skrbi za delovanje samostana in menihov.
Poglej Jožef Mihalovič in Opat
Papež Pij IX.
Pij IX., blaženec, rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * 13. maj 1792, Senigallia (Papeška država); † 7. februar 1878, Rim, Italija. Bil je prvi papež, ki je po izgubi Papeške države živel kot "vatikanski jetnik" samo v Vatikanu.
Poglej Jožef Mihalovič in Papež Pij IX.
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Poglej Jožef Mihalovič in Potres
Prvi vatikanski koncil
Prvi vatikanski koncil je bil ekumenski koncil Rimskokatoliške cerkve.
Poglej Jožef Mihalovič in Prvi vatikanski koncil
Revolucije leta 1848
Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.
Poglej Jožef Mihalovič in Revolucije leta 1848
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Jožef Mihalovič in Rimskokatoliška cerkev
Seznam hrvaških kardinalov
Seznam hrvaških kardinalov.
Poglej Jožef Mihalovič in Seznam hrvaških kardinalov
Seznam madžarskih kardinalov
Seznam madžarskih kardinalov.
Poglej Jožef Mihalovič in Seznam madžarskih kardinalov
Slavonija
Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.
Poglej Jožef Mihalovič in Slavonija
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Jožef Mihalovič in Slovaška
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Jožef Mihalovič in Slovani
Srbi
Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.
Poglej Jožef Mihalovič in Srbi
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Jožef Mihalovič in Srbija
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Jožef Mihalovič in Sveto rimsko cesarstvo
Szeged
Szeged (nem. Szegedin, hrv. in srb. podomačeno Segedin, podobno tudi slovaško, turško, poljsko, italijansko in romunsko-Seghedin; lat. Partiscum) je z več kot 160.000 prebivalci četrto največje mesto in središče župnije na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Szegedi Županije Csongrád.
Poglej Jožef Mihalovič in Szeged
Temišvar
Temišvar (madž. Temesvár, nem.Temeswar, banatsko-bolgarsko Timisvár) je tretje največje mesto v Romuniji.
Poglej Jožef Mihalovič in Temišvar
Teolog
Teolog je znanstvenik, ki se ukvarja s preučevanjem teologije.
Poglej Jožef Mihalovič in Teolog
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.
Poglej Jožef Mihalovič in Teologija
Torda
Torda (izvirno Торда; Torda) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Občino Žitište; slednja pa je del Srednje-banatskega upravnega okraja.
Poglej Jožef Mihalovič in Torda
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Poglej Jožef Mihalovič in Turki
Unija
Unija na splošno pomeni zveza ali združenje.
Poglej Jožef Mihalovič in Unija
Vojvodina
Vojvodina (tudi vojvodstvo) je tip družbene ureditve, v kateri vlada vojvoda oz.
Poglej Jožef Mihalovič in Vojvodina
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Jožef Mihalovič in Vzhodna pravoslavna cerkev
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Jožef Mihalovič in Zagreb
Zagrebška stolnica
Stolnica Marijinega vnebovzetja in sv.
Poglej Jožef Mihalovič in Zagrebška stolnica
12. avgust
12.
Poglej Jožef Mihalovič in 12. avgust
16. januar
16.
Poglej Jožef Mihalovič in 16. januar
17. julij
17.
Poglej Jožef Mihalovič in 17. julij
1814
1814 (MDCCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Jožef Mihalovič in 1814
1836
1836 (MDCCCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Jožef Mihalovič in 1836
1870
1870 (MDCCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Jožef Mihalovič in 1870
1877
1877 (MDCCCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Jožef Mihalovič in 1877
1891
1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Jožef Mihalovič in 1891
19. februar
19.
Poglej Jožef Mihalovič in 19. februar
22. junij
22.
Poglej Jožef Mihalovič in 22. junij
4. maj
4.
Poglej Jožef Mihalovič in 4. maj
Glej tudi
Kardinali, ki jih je imenoval papež Pij IX.
Rimskokatoliški nadškofje Zagreba
Prav tako znan kot Josip Mihalović.