Odpri v Google MapsKazalo
37 odnosi: Alfonz Pavlin, Alojzij Vadnal, Andrej Karlin, Astronomija, Avstro-Ogrska, Bežigrad, Beograd, Biologija, Birokracija, Buržoazija, Dijak, Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, Fizika, Gimnazija, II. gimnazija Maribor, Javna šola, Kemija, Klasična gimnazija, Klasična gimnazija v Ljubljani, Kongresni trg, Latinščina, Ljubljana, Marksizem, Mednarodna matura, Organizacija združenih narodov, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Profesor, Računalništvo, Slovenija, Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974), 15. februar, 1852, 1907, 1908, 1909, 1959.
- Srednje šole v Sloveniji
- Četrtna skupnost Bežigrad
Alfonz Pavlin
Alfonz Pavlin (tudi Alfonz Paulin), slovenski botanik, * 14. september 1853, Leskovec pri Krškem, † 1. december 1942, Ljubljana.
Poglej Gimnazija Bežigrad in Alfonz Pavlin
Alojzij Vadnal
Alojzij Vadnal, slovenski matematik, * 19. november 1910, Divača, † 25. januar 1987, Ljubljana.
Poglej Gimnazija Bežigrad in Alojzij Vadnal
Andrej Karlin
Andrej Karlin, slovenski rimskokatoliški duhovnik in škof, * 15. november 1857, Stara Loka, Slovenija (tedaj Avstrijsko cesarstvo) † 5. april 1933, Maribor, Slovenija (tedaj Kraljevina Jugoslavija).
Poglej Gimnazija Bežigrad in Andrej Karlin
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Gimnazija Bežigrad in Astronomija
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Gimnazija Bežigrad in Avstro-Ogrska
Bežigrad
Bežigrad je lahko.
Poglej Gimnazija Bežigrad in Bežigrad
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Gimnazija Bežigrad in Beograd
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Gimnazija Bežigrad in Biologija
Birokracija
Birokratizem (iz francoščine bureau - prevleka uradniškega stola, urad, uradno osebje, in grško χρατεω, hrateo - vladati) je sistem v upravi, v katerem dominira formalizem in slepo sledenje predpisom brez občutka za njihov smisel in ne glede na resnične potrebe v konkretni situaciji.
Poglej Gimnazija Bežigrad in Birokracija
Buržoazija
V kapitalističnem načinu produkcije je buržoazíja (tudi buržuazíja) razred, ki ima nadzor nad družbenimi produkcijskimi sredstvi.
Poglej Gimnazija Bežigrad in Buržoazija
Dijak
Diják je navadno mlajša oseba, ki se šola v srednji šoli ali gimnaziji.
Poglej Gimnazija Bežigrad in Dijak
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (krajše Država SHS) je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske.
Poglej Gimnazija Bežigrad in Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
Drúštvo matemátikov, fízikov in astronómov Slovénije (DMFA) je osrednje slovensko društvo na področju matematike in naravoslovnih znanosti fizike in astronomije.
Poglej Gimnazija Bežigrad in Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Gimnazija Bežigrad in Fizika
Gimnazija
Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).
Poglej Gimnazija Bežigrad in Gimnazija
II. gimnazija Maribor
II. gimnazija Maribor II.
Poglej Gimnazija Bežigrad in II. gimnazija Maribor
Javna šola
Termin javna šola lahko ima različen pomene glede na državo oz.
Poglej Gimnazija Bežigrad in Javna šola
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Gimnazija Bežigrad in Kemija
Klasična gimnazija
Klasična gimnazija je ena od zvrsti gimnazije, ki ima poudarek na humanizmu in družboslovju.
Poglej Gimnazija Bežigrad in Klasična gimnazija
Klasična gimnazija v Ljubljani
Klasična gimnazija v Ljubljani je bila šola, ki je delovala v Ljubljani med letoma 1563 in 1965 in je ena pomembnejših šol, ki so delovale na prostoru današnje Slovenije.
Poglej Gimnazija Bežigrad in Klasična gimnazija v Ljubljani
Kongresni trg
Park Zvezda Kongresni trg je eden izmed osrednjih trgov v Ljubljani.
Poglej Gimnazija Bežigrad in Kongresni trg
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Gimnazija Bežigrad in Latinščina
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Gimnazija Bežigrad in Ljubljana
Marksizem
Karla Marxa Marxov tesni sodelavec, Friedrich Engels Marksízem je dobil ime po nemškem mislecu Karlu Marxu (1818-1883) in predstavlja smer v filozofiji, ki izhaja iz njegovih razmišljanj.
Poglej Gimnazija Bežigrad in Marksizem
Mednarodna matura
Mednarodna matura (angleško International Baccalaureate Diploma, krajše IB) je mednarodno priznan zaključek srednješolskega izobraževanja, ki ga izvaja istoimenska neprofitna organizacija, ki sicer nudi modele izobraževalnih programov tudi za vrtce in osnovne šole.
Poglej Gimnazija Bežigrad in Mednarodna matura
Organizacija združenih narodov
New Yorku. Urad OZN v Ženevi. Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.
Poglej Gimnazija Bežigrad in Organizacija združenih narodov
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Poglej Gimnazija Bežigrad in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Poglej Gimnazija Bežigrad in Profesor
Računalništvo
Računálništvo je znanstvena veda o delovanju računalnikov in o njihovi uporabi, kar vključuje strojno in programsko opremo.
Poglej Gimnazija Bežigrad in Računalništvo
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Gimnazija Bežigrad in Slovenija
Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)
Zadnjo Ustavo Socialistične federativne republike Jugoslavije je Zbor narodov Zvezne skupščine SFRJ z ustavnim odlokom razglasil na seji 21. februarja 1974.
Poglej Gimnazija Bežigrad in Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)
15. februar
15.
Poglej Gimnazija Bežigrad in 15. februar
1852
1852 (MDCCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Gimnazija Bežigrad in 1852
1907
1907 (MCMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Gimnazija Bežigrad in 1907
1908
1908 (MCMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Gimnazija Bežigrad in 1908
1909
1909 (MCMIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Gimnazija Bežigrad in 1909
1959
1959 (MCMLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Gimnazija Bežigrad in 1959
Glej tudi
Srednje šole v Sloveniji
Četrtna skupnost Bežigrad
Prav tako znan kot GIMB, Gimnazija Bežigrad, Gimnazija, Gimnazija Bežigrad, Mednarodna šola, III. gimnaziji Ljubljana-Bežigrad.