Hitreje kot brskalnik!
43 odnosi: Arthur Schopenhauer, Auguste Comte, Žižek, Berlin, Charles Darwin, Edmund Husserl, Ernst Bloch, Erving Goffman, Etika, Evropa, Ferdinand Tönnies, Filozofija, Filozofija zgodovine, Francija, Friedrich Nietzsche, György Lukács, Immanuel Kant, Johann Wolfgang von Goethe, Karl Marx, Lewis Mumford, Literarna teorija, Martin Buber, Max Scheler, Max Weber, Nemčija, Nemško cesarstvo, Nemci, Prva svetovna vojna, Rainer Maria Rilke, Seznam nemških filozofov, Seznam nemških pedagogov, Seznam nemških sociologov, Sociolog, Strasbourg, Theodor W. Adorno, Univerza v Berlinu, Univerza v Heidelbergu, Združene države Amerike, Zgodovina, 1. marec, 1858, 1918, 28. september.
Arthur Schopenhauer
Arthur Schopenhauer, nemški filozof, * 22. februar 1788, Gdansk, † 21. september 1860, Frankfurt na Majni, Nemčija.
Novo!!: Georg Simmel in Arthur Schopenhauer · Poglej več »
Auguste Comte
Auguste Comte (polno ime: Isidore Marie Auguste François Xavier Comte), francoski filozof, utemeljitelj sociologije kot znanosti o družbi, * 17. januar 1798, Montpellier, Francija, † 5. september 1857), Pariz, Francija. Francoski filozof Auguste Comte, poznan tudi kot matematik in človek s širokim enciklopedičnim znanjem, velja za očeta sodobne sociologije. Več kot polovico svojega obsežnega dela Predavanja iz pozitivne filozofije je posvetil utemeljevanju nove vede, socialne fizike, katero je kasneje imenoval sociologija. Zapolnila naj bi vrzel v tedanjem sistemu ved, ki so ga tvorile matematika, astronomija, fizika, kemija in fiziologija. Hkrati velja za utemeljitelja pozitivizma, filozofske smeri, ki zavrača teološko in metafizično, ter sprejema znanstvano spoznanje o »pozitivnih« oziroma empirično dokazljivih pojavih za edini mogoč vir spoznanja.
Novo!!: Georg Simmel in Auguste Comte · Poglej več »
Žižek
Žižek je 105. najbolj pogost priimek v Sloveniji, ki ga je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na dan 31.
Novo!!: Georg Simmel in Žižek · Poglej več »
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Novo!!: Georg Simmel in Berlin · Poglej več »
Charles Darwin
Charles Robert Darwin, FRS, angleški naravoslovec, biolog in geolog * 12. februar 1809, Shrewsbury, grofija Shropshire, Anglija, † 19. april 1882, vas Downe, (danes London-Bromley), grofija Kent, Anglija.
Novo!!: Georg Simmel in Charles Darwin · Poglej več »
Edmund Husserl
Edmund Husserl (s polnim imenom Edmund Gustav Albrecht Husserl), nemški filozof, * 8. april 1859, Prostějov, Moravska, Avstro-Ogrska, † 27. april 1938, Freiburg, Nemčija.
Novo!!: Georg Simmel in Edmund Husserl · Poglej več »
Ernst Bloch
Ernst Bloch, nemški marksistični filozof, * 8. julij 1885, Ludwigshafen, † 4. avgust 1977, Tübingen.
Novo!!: Georg Simmel in Ernst Bloch · Poglej več »
Erving Goffman
Erving Goffman, kanadski sociolog, * 11. junij 1922, Mannville, Alberta, Kanada, † 19. november 1982, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA.
Novo!!: Georg Simmel in Erving Goffman · Poglej več »
Etika
Etika (grško) je filozofski nauk o nravnosti, o dobrem in zlu.
Novo!!: Georg Simmel in Etika · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: Georg Simmel in Evropa · Poglej več »
Ferdinand Tönnies
Ferdinand Tönnies, nemški sociolog, filozof in ekonomist, * 26. julij 1855, okolica Oldensworta, Eiderstedt, Severna Frizija, † 9. april 1936, Kiel, Nemčija.
Novo!!: Georg Simmel in Ferdinand Tönnies · Poglej več »
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Novo!!: Georg Simmel in Filozofija · Poglej več »
Filozofija zgodovine
Filozofija zgodovine je filozofski nauk o bistvu, smislu in najsplošnejših zakonih zgodovinskega razvoja.
Novo!!: Georg Simmel in Filozofija zgodovine · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Georg Simmel in Francija · Poglej več »
Friedrich Nietzsche
Friedrich Wilhelm Nietzsche (nemška izgovorjava frídrih vílhelm níče), nemški filozof in klasični filolog, kulturni kritik, pesnik in skladatelj.* 15.
Novo!!: Georg Simmel in Friedrich Nietzsche · Poglej več »
György Lukács
György Lukács (madžarsko: ˈlukaːtʃ), madžarski marksistični filozof, estet, literarni zgodovinar in kritik, * 13. april 1885, Budimpešta, Avstro-Ogrska, † 4. junij 1971, Budimpešta, Madžarska.
Novo!!: Georg Simmel in György Lukács · Poglej več »
Immanuel Kant
Immanuel Kant, nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg.
Novo!!: Georg Simmel in Immanuel Kant · Poglej več »
Johann Wolfgang von Goethe
Johann Wolfgang von Goethe, nemški pisatelj, pesnik, dramatik, politik, znanstvenik in filozof, * 28. avgust 1749, Frankfurt na Majni, Nemčija, † 22. marec 1832, Weimar, Nemčija.
Novo!!: Georg Simmel in Johann Wolfgang von Goethe · Poglej več »
Karl Marx
Karl Heinrich Marx, nem.
Novo!!: Georg Simmel in Karl Marx · Poglej več »
Lewis Mumford
Lewis Mumford, ameriški zgodovinar, sociolog, filozof tehnologije in literarni kritik, * 19. oktober 1895, New York, † 26. januar 1990.
Novo!!: Georg Simmel in Lewis Mumford · Poglej več »
Literarna teorija
Literarna teorija je veda, ki preučuje in razlaga pojavnost literature z vseh mogočih perspektiv, z uporabo metod literarne analize.
Novo!!: Georg Simmel in Literarna teorija · Poglej več »
Martin Buber
Martin Buber, judovski filozof religije, * 8. februar 1878, Dunaj, † 13. junij 1965, Jeruzalem.
Novo!!: Georg Simmel in Martin Buber · Poglej več »
Max Scheler
Max Scheler, nemški filozof, * 22. avgust 1874, München, Nemško cesarstvo, † 18. maj 1928, Frankfurt na Majni, Nemčija.
Novo!!: Georg Simmel in Max Scheler · Poglej več »
Max Weber
Maximilian »Max« Weber, nemški ekonomist in sociolog, * 21. april 1864, Erfurt, Nemčija, † 14. junij 1920, München, Nemčija.
Novo!!: Georg Simmel in Max Weber · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Georg Simmel in Nemčija · Poglej več »
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Novo!!: Georg Simmel in Nemško cesarstvo · Poglej več »
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: Georg Simmel in Nemci · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Georg Simmel in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rainer Maria Rilke
René Karl Wilhelm Johann Josef Maria Rilke, * 4.
Novo!!: Georg Simmel in Rainer Maria Rilke · Poglej več »
Seznam nemških filozofov
Seznam nemških filozofov.
Novo!!: Georg Simmel in Seznam nemških filozofov · Poglej več »
Seznam nemških pedagogov
Seznam nemških pedagogov.
Novo!!: Georg Simmel in Seznam nemških pedagogov · Poglej več »
Seznam nemških sociologov
Seznam nemških sociologov.
Novo!!: Georg Simmel in Seznam nemških sociologov · Poglej več »
Sociolog
Sociolog je znanstvenik, ki deluje na področju sociologije.
Novo!!: Georg Simmel in Sociolog · Poglej več »
Strasbourg
Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.
Novo!!: Georg Simmel in Strasbourg · Poglej več »
Theodor W. Adorno
Theodor W. Adorno, s polnim imenom Theodor Ludwig Wiesengrund Adorno, nemški filozof, sociolog, muzikolog, glasbeni kritik in skladatelj, * 11. september 1903, Frankfurt na Majni, Nemško cesarstvo, † 6. avgust 1969, Visp, Švica.
Novo!!: Georg Simmel in Theodor W. Adorno · Poglej več »
Univerza v Berlinu
Univerza v Berlinu je lahko.
Novo!!: Georg Simmel in Univerza v Berlinu · Poglej več »
Univerza v Heidelbergu
Univerzitetna knjižnica, simbol Univerze v Heidelbergu. ''Alte Universität'', delo Johanna Adama Breuniga, je sedež rektorja Univerza v Heidelbergu je univerza s sedežem v Heidelbergu v nemški zvezni deželi deželi Baden-Württemberg.
Novo!!: Georg Simmel in Univerza v Heidelbergu · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Georg Simmel in Združene države Amerike · Poglej več »
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Novo!!: Georg Simmel in Zgodovina · Poglej več »
1. marec
1.
Novo!!: Georg Simmel in 1. marec · Poglej več »
1858
1858 (MDCCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Georg Simmel in 1858 · Poglej več »
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Georg Simmel in 1918 · Poglej več »
28. september
28.
Novo!!: Georg Simmel in 28. september · Poglej več »
