Kazalo
38 odnosi: Alpe, Avstro-Ogrska, Blatno jezero, Boksit, Dinarsko gorovje, Donava, Druga svetovna vojna, Granit, Jura, Karbon, Karbonat, Karpati, Kenozoik, Kreda, Kvartar, Lignit, Loránd Eötvös, Madžarska, Magmatska kamnina, Mezozoik, Nafta, Osamelec, Paleogen, Paleozoik, Panonska nižina, Pesek, Pliocen, Povodje, Premog, Puhlica, Sedimentne kamnine, Skrilavec, Srednja Evropa, Trianonska mirovna pogodba, Trias, Velika madžarska nižina, Vzhodne Alpe, Zemeljski plin.
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Geologija Madžarske in Alpe
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Geologija Madžarske in Avstro-Ogrska
Blatno jezero
Satelitska slika Blatnega jezera Opatijska cerkev na polotoku Tihany Blatno jezero (madžarsko Balaton, nemško Plattensee) je jezero v zahodnem delu Madžarske in hkrati tudi največje jezero v srednji Evropi.
Poglej Geologija Madžarske in Blatno jezero
Boksit
Boksit Boksit z jedrom nepreperele kamnine Boksit je najpomembnejša aluminijeva ruda.
Poglej Geologija Madžarske in Boksit
Dinarsko gorovje
Dinarsko gorovje je gorski sistem zahodnega Balkanskega polotoka.
Poglej Geologija Madžarske in Dinarsko gorovje
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Geologija Madžarske in Donava
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Geologija Madžarske in Druga svetovna vojna
Granit
ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.
Poglej Geologija Madžarske in Granit
Jura
Jura je geološko obdobje, ki je trajalo 56 milijonov let, ime pa je dobilo po švicarskem pogorju Jura.
Poglej Geologija Madžarske in Jura
Karbon
Za obdobje karbona je bilo značilno bujno rastlinstvo, razbohotile so se velike praprotnice. Karbón je geološka doba v paleozoiku, ki se je začela s koncem devona pred 340 milijoni let in končala z začetkom perma pred približno 280 milijoni let.
Poglej Geologija Madžarske in Karbon
Karbonat
Model karbonatnega iona CO32− Karbonati so soli, estri in naravni minerali s karbonatnim anionom (CO32-). So bazični.
Poglej Geologija Madžarske in Karbonat
Karpati
Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.
Poglej Geologija Madžarske in Karpati
Kenozoik
Kenozoik je geološka doba, ki se je začela pred okoli 65 milijoni let in je trenutna in zadnja doba v geološki zgodovini Zemlje.
Poglej Geologija Madžarske in Kenozoik
Kreda
Kreda je najmlajše geološka perioda mezozoika, ki se je začela s koncem jure pred 135 milijoni let in končala z začetkom paleocena (terciarja) pred 65 milijoni let.
Poglej Geologija Madžarske in Kreda
Kvartar
Kvartár je najmlajše obdobje v zgodovini Zemlje.
Poglej Geologija Madžarske in Kvartar
Lignit
Rudnik lignita - dnevni kop Lignit ali mehki rjavi premog je vrsta premoga, ki ima sorazmerno nizko kurilno vrednost (od 10 do 20 MJ/kg).
Poglej Geologija Madžarske in Lignit
Loránd Eötvös
Baron Loránd Eötvös de Vásárosnamény, madžarski fizik, * 27. julij 1848, Budim, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Madžarska), † 8. april 1919, Budimpešta, Madžarska sovjetska republika (sedaj Madžarska).
Poglej Geologija Madžarske in Loránd Eötvös
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Geologija Madžarske in Madžarska
Magmatska kamnina
> 65 Ma Col-end Magmatske kamnine ali magmatiti (grško: mágma – zgnetena masa) so kamnine, ki so nastale s strjevanjem taline kamnin s kristalizacijo ali brez nje.
Poglej Geologija Madžarske in Magmatska kamnina
Mezozoik
Mezozoik je geološka era v razvoju Zemlje (grško: mesos - sredina in zoon - živo bitje), ki se je začela pred okoli 251 milijonov let in končala pred okoli 65 milijonov let.
Poglej Geologija Madžarske in Mezozoik
Nafta
V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.
Poglej Geologija Madžarske in Nafta
Osamelec
Osamelec Uluru Osamelec je vzpetina, ki se dviga iz sicer ravnega površja in ni del nobenega hribovja.
Poglej Geologija Madžarske in Osamelec
Paleogen
Paleogen je geološka doba (perioda) v zgodovini Zemlje, ki se je začela pred 65 in končala pred 23 milijoni let.
Poglej Geologija Madžarske in Paleogen
Paleozoik
Paleozóik pomeni obdobje starih živih bitij: v njem so se razvile kopenske rastline in je nastalo obilje lupinskih okamnin.
Poglej Geologija Madžarske in Paleozoik
Panonska nižina
Panonska nižina Panonska nižina ali Panonska kotlina je velika nižina v srednji Evropi.
Poglej Geologija Madžarske in Panonska nižina
Pesek
Delci peska na plaži Pesek je sipek material, ki ga sestavljajo nesprijeti delci kamnin.
Poglej Geologija Madžarske in Pesek
Pliocen
Epoha Pliocen (simbol PO)) je obdobje v geoloških zgodovini Zemlje, ki se razteza od 5.333 do 2,58 milijonov let pred sedanjostjo.. To je druga in najmlajši doba obdobja neogen v kenozojski eri. Pliocen sledi epohi miocen, nato sledi doba pleistocena. Pred revizijo Geološke časovne lestvice v letu 2009, ki je postavljena na osnovi 4 zadnjih večjih poledenitev znotraj pleistocena, je bila v pliocen vključena tudi faza gelasij, ki je trajala od 2.588 do 1.806 milijonov let pred sedanjostjo in je sedaj vključena v pleistocen.
Poglej Geologija Madžarske in Pliocen
Povodje
Povódje je celotna površina, s katere se reke stekajo v isto morje.
Poglej Geologija Madžarske in Povodje
Premog
Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.
Poglej Geologija Madžarske in Premog
Puhlica
Puhlica je klastičen sediment v velikosti melja (0,05 do 0,01 mm), ki nastane z akumulacijo z vetrom napihanega prahu.
Poglej Geologija Madžarske in Puhlica
Sedimentne kamnine
Plasti skrilavca (spodaj) in apnenca (zgoraj) v ameriški zvezni državi Tennessee Sedimentne kamnine so ena izmed treh osnovnih skupin kamnin (poleg magmatskih in metamorfnih), ki se oblikujejo z odlaganjem finega materiala in oblikovanja tega v kamnino.
Poglej Geologija Madžarske in Sedimentne kamnine
Skrilavec
Skrilavec je metamorfna kamnina, ki vsebuje različne minerale.
Poglej Geologija Madžarske in Skrilavec
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Poglej Geologija Madžarske in Srednja Evropa
Trianonska mirovna pogodba
Ozemlje Madžarske po 4. juniju. Trianonska mirovna pogodba je bila sklenjena po koncu I. svetovne vojne med antantnimi silami in njihovimi zaveznicami na eni strani in Madžarsko, kot naslednico Avstro-Ogrske, oz.
Poglej Geologija Madžarske in Trianonska mirovna pogodba
Trias
Trias ali triada je prvo geološko obdobje v mezozoiku.
Poglej Geologija Madžarske in Trias
Velika madžarska nižina
narodnega parka Hortobágy Velika madžarska nižina, tudi Veliko madžarsko nižavje (ali Nagy-Magyar-Alföld) je obsežno nižavje na Madžarskem v porečju Tise in Morave, ki predstavlja glavno žitorodno področje Madžarske.
Poglej Geologija Madžarske in Velika madžarska nižina
Vzhodne Alpe
Vzhodne Alpe je ime za vzhodno polovico Alp, navadno opredeljeno kot območje, vzhodno od črte Bodenskega jezera in alpske doline Rena vse do prelaza Splügen v alpskem razvodju in vzdolž po reki Liro do Komskega jezera na jugu.
Poglej Geologija Madžarske in Vzhodne Alpe
Zemeljski plin
Na plamenu zemeljskega plina, ki prihaja iz tal, si lahko skuhamo kosilo (Romunija, pojav: focul viu). Zêmeljski (tudi zémeljski) plín je plinasto fosilno gorivo.
Poglej Geologija Madžarske in Zemeljski plin