Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Francis Peyton Rous

Index Francis Peyton Rous

(Francis) Peyton Rous, ameriški patolog in virolog, Nobelovec, * 5. oktober 1879, Baltimore, Maryland, Združene države Amerike, † 16. februar 1970, New York.

Kazalo

  1. 36 odnosi: Američani, Ameriška državljanska vojna, Antigen, Baltimore, Celica, Domača kokoš, Dresden, Druga svetovna vojna, Hišna miš, Hugenoti, Humanizem, Imunski sistem, Karcinogen, Katran, Kraljeva družba, Nacionalna akademija znanosti (ZDA), New York, Nobelova nagrada, Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino, Patologija, Populacija (biologija), Pravi zajec, Prva svetovna vojna, Rak (bolezen), Sesalci, Teksas, Transfuzija krvi, Tumor, Univerza Johnsa Hopkinsa, Virusi, Združene države Amerike, Znanstvena revija, 16. februar, 1879, 1970, 5. oktober.

  2. Ameriški virologi
  3. Nobelovi nagrajenci za fiziologijo ali medicino
  4. Prejemniki nacionalne medalje znanosti
  5. Tuji člani Kraljeve družbe

Američani

Pojem Američani navadno označuje prebivalce Združenih držav Amerike po navadi z ameriškim državljanstvom.

Poglej Francis Peyton Rous in Američani

Ameriška državljanska vojna

Ameriška državljanska vojna (tudi secesijska vojna) je bila državljanska vojna v ZDA med južnim in severnimi zveznimi državami zaradi pravic posameznih držav ter vprašanja suženjstva.

Poglej Francis Peyton Rous in Ameriška državljanska vojna

Antigen

Antigen je substanca, ki lahko v organizmu reagira s produkti, nastalimi v specifičnem imunskem odzivu (s protitelesi).

Poglej Francis Peyton Rous in Antigen

Baltimore

Baltimore je samostojno pristaniško mesto, ki leži v zvezni državi Maryland na vzhodni obali ZDA.

Poglej Francis Peyton Rous in Baltimore

Celica

Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.

Poglej Francis Peyton Rous in Celica

Domača kokoš

Domača kokoš (znanstveno ime Gallus gallus domesticus) izvira iz predelov jugovzhodne Azije, kjer naj bi jo udomačili že v 6.

Poglej Francis Peyton Rous in Domača kokoš

Dresden

Labe. Dresden (zgornjesaško Dräsdn; Drježdźany) je glavno mesto nemške zvezne države Saška in njeno drugo najbolj naseljeno mesto za Leipzigom.

Poglej Francis Peyton Rous in Dresden

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Poglej Francis Peyton Rous in Druga svetovna vojna

Hišna miš

Hišna miš, imenovana tudi domača miš (znanstveno ime Mus musculus), je zelo pogost glodavec in škodljivec v bivalnih prostorih človeka.

Poglej Francis Peyton Rous in Hišna miš

Hugenoti

Hugenoti so bili francoski protestanti kalvinistične veje iz 16.

Poglej Francis Peyton Rous in Hugenoti

Humanizem

Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.

Poglej Francis Peyton Rous in Humanizem

Imunski sistem

nevtrofilca pri požiranju bakterije antraksa (''Bacillus anthracis'') Imúnski sistém je organski sistem, sestavljen iz specializiranih celic, organov in procesov, ki nadzorujejo organizem in ga varujejo pred patogeni.

Poglej Francis Peyton Rous in Imunski sistem

Karcinogen

Simbol za nevarnost karcinogenega dejavnika Karcinogen ali kancerogen je vsaki dejavnik, ki povroča rakasto obolenje oziroma je rakotvoren.

Poglej Francis Peyton Rous in Karcinogen

Katran

Katranu podobna snov se lahko proizvaja iz koruznega stebla s segrevanjem v mikrovalovni pečici. Katran ali gudron je temna, večkrat črna, viskozna, oljnata tekočina, ki vsebuje ostanke destilacije fosilnih organskih materialov, ogljikovih hidratov in nafte.

Poglej Francis Peyton Rous in Katran

Kraljeva družba

Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.

Poglej Francis Peyton Rous in Kraljeva družba

Nacionalna akademija znanosti (ZDA)

Sedež akademije v Washingtonu Nacionalna akademija znanosti (okrajšano NAS) je zasebna, nepridobitna akademska ustanova s sedežem v Washingtonu, ZDA.

Poglej Francis Peyton Rous in Nacionalna akademija znanosti (ZDA)

New York

Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.

Poglej Francis Peyton Rous in New York

Nobelova nagrada

Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.

Poglej Francis Peyton Rous in Nobelova nagrada

Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino

Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino (včasih poslovenjeno tudi kot Nobelova nagrada za fiziologijo in medicino ali samo Nobelova nagrada za medicino) je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za odkritja na področjih fiziologije in medicine.

Poglej Francis Peyton Rous in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino

Patologija

pljučnice. Patologija je študija ali diagnoza bolezni s pregledom organa, tkiva, telesne tekočine, ali celega telesa (obdukcija).

Poglej Francis Peyton Rous in Patologija

Populacija (biologija)

Populacija je v biologiji skupina organizmov iste vrste, ki zasedajo nek prostor v nekem času.

Poglej Francis Peyton Rous in Populacija (biologija)

Pravi zajec

Pravi zajci (znanstveno ime Lepus) poseljujejo Evrazijo, večino Afrike in Severno Ameriko.

Poglej Francis Peyton Rous in Pravi zajec

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.

Poglej Francis Peyton Rous in Prva svetovna vojna

Rak (bolezen)

Rák je razred bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva, bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo (»invazija«) ali pa z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta (»zasevanje«).

Poglej Francis Peyton Rous in Rak (bolezen)

Sesalci

Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.

Poglej Francis Peyton Rous in Sesalci

Teksas

Teksas (angleško Texas; špansko Texas ali Tejas) je druga največja zvezna država ZDA z glavnim mestom Austin.

Poglej Francis Peyton Rous in Teksas

Transfuzija krvi

Pacient prejema kri skozi kanilo dekstroze in adenina (CPDA) Transfuzija krvi je medicinski postopek, pri katerem prejemnik dobi kri ali krvne proizvode intravensko v svoj krvni obtok, kot nadomestilo za pomanjkanje sestavnih delov krvi.

Poglej Francis Peyton Rous in Transfuzija krvi

Tumor

Tumor lahko pomeni oblasto oteklino, ki nastane zaradi vnetja ali poškodbe.

Poglej Francis Peyton Rous in Tumor

Univerza Johnsa Hopkinsa

Univerza Johnsa Hopkinsa je zasebna raziskovalna univerza s sedežem v mestu Baltimore, Maryland, Združene države Amerike.

Poglej Francis Peyton Rous in Univerza Johnsa Hopkinsa

Virusi

Vírus je v biologiji zelo majhen patogen, ki se lahko razmnožuje le v živih celicah, saj sam nima celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje.

Poglej Francis Peyton Rous in Virusi

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Poglej Francis Peyton Rous in Združene države Amerike

Znanstvena revija

Univerze baskovske države Znanstvena revija je periodična publikacija, ki jo izdaja akademska ali druga znanstvena ustanova, v njej pa so objavljeni članki, ki opisujejo nova znanstvena odkritja, zaradi česar so bistvenega pomena za napredek znanosti.

Poglej Francis Peyton Rous in Znanstvena revija

16. februar

16.

Poglej Francis Peyton Rous in 16. februar

1879

1879 (MDCCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Francis Peyton Rous in 1879

1970

1970 (MCMLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Francis Peyton Rous in 1970

5. oktober

5.

Poglej Francis Peyton Rous in 5. oktober

Glej tudi

Ameriški virologi

Nobelovi nagrajenci za fiziologijo ali medicino

Prejemniki nacionalne medalje znanosti

Tuji člani Kraljeve družbe

Prav tako znan kot Peyton Rous.