Kazalo
59 odnosi: Albanščina, Avstrija, Avstrijska akademija znanosti, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Štajerska, Cenzor, Dekan (šolstvo), Doktorat, Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo), Društvo, Dunaj, Filologija, Filozofija, France Prešeren, Franz Bopp, Gimnazija, Grščina, Jernej Kopitar, Jezikoslovec, Jezikoslovje, Katedra, Katja Sturm-Schnabl, Knjižnica, Krščanstvo, Literarna kritika, Ljutomer, Maribor, Miklošičev park, Ljubljana, Plemstvo, Praga, Pravo, Profesor, Radomerščak, Rektor, Revolucije leta 1848, Romi, Romunščina, Seznam slovenskih filologov, Seznam slovenskih filozofov, Seznam slovenskih jezikoslovcev, Seznam slovenskih pravnikov, Slavistika, Slovanski jeziki, Slovanski kongres v Pragi (1848), Slovenci, Slovenija, Stane Granda, Univerza na Dunaju, Univerza v Gradcu, ... Razširi indeks (9 več) »
Albanščina
Albánščina je indoevropski jezik, ki ga govori okoli 6 milijonov prebivalcev zahodnega Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi, večinoma Albanci.
Poglej Franc Miklošič in Albanščina
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Franc Miklošič in Avstrija
Avstrijska akademija znanosti
Avstrijska akademija znanosti, Dunaj Avstrijska akademija znanosti (kratica ÖAW) je pravna entiteta pod posebnim varstvom Zvezne republike Avstrije.
Poglej Franc Miklošič in Avstrijska akademija znanosti
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Franc Miklošič in Avstrijsko cesarstvo
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Franc Miklošič in Avstro-Ogrska
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Poglej Franc Miklošič in Štajerska
Cenzor
Cenzor (latinsko censor, ocenjevalec, presojevalec), v Rimski republiki voljeni funkcionar, pozneje državni uradnik ali honorarni strokovnjak, ki nadzira (cenzurira) objavi namenjene spise, časopise, filme, radijske in televizijske oddaje, internet in včasih tudi zasebno korespondenco.
Poglej Franc Miklošič in Cenzor
Dekan (šolstvo)
Dekán (– desetnik) (ženska oblika je dekánja, dekánica ali dekánka) je strokovni vodja visokošolskega zavoda (fakultete oziroma članice univerze ali samostojnega visokošolskega zavoda, ki usklajuje izobraževalno, znanstvenoraziskovalno, umetniško in drugo delo ter skrbi in odgovarja za zakonitost dela.
Poglej Franc Miklošič in Dekan (šolstvo)
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Franc Miklošič in Doktorat
Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)
Stavba Reichsrata okoli leta 1900 Državni zbor je bil dvodomni parlament Avstrijskega cesarstva (1861-1865) oziroma avstrijskega dela Avstro-Ogrske (Cislajtanije, 1867-1918).
Poglej Franc Miklošič in Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)
Društvo
Društvo je neprofitna in nevladna organizacija civilne družbe.
Poglej Franc Miklošič in Društvo
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Franc Miklošič in Dunaj
Filologija
Filologíja je znanstvena veda o zgodovini in razumevanju jezika in književnosti.
Poglej Franc Miklošič in Filologija
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Franc Miklošič in Filozofija
France Prešeren
France Prešeren, slovenski pesnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.
Poglej Franc Miklošič in France Prešeren
Franz Bopp
Franz Bopp, nemški jezikoslovec, * 14. september 1791, † 23. oktober 1867.
Poglej Franc Miklošič in Franz Bopp
Gimnazija
Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).
Poglej Franc Miklošič in Gimnazija
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Franc Miklošič in Grščina
Jernej Kopitar
link.
Poglej Franc Miklošič in Jernej Kopitar
Jezikoslovec
Jezikoslôvec ali lingvíst je znanstvenik, ki deluje na področju jezikoslovja (lingvistike).
Poglej Franc Miklošič in Jezikoslovec
Jezikoslovje
Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.
Poglej Franc Miklošič in Jezikoslovje
Katedra
Kátedra v baziliki sv. Janeza v Lateranu Sedež apostola Petra Kátedra, tudi stolica, je poseben stol, ki ponazarja moč osebe na visokem položaju.
Poglej Franc Miklošič in Katedra
Katja Sturm-Schnabl
Katja (Stanislawa Katharina) Sturm-Schnabl, slovenska jezikoslovka in literarna zgodovinarka, * 17. februar 1936, Svinča vas.
Poglej Franc Miklošič in Katja Sturm-Schnabl
Knjižnica
Police s knjigami v univerzitetni knjižnici Univerze v Torontu Knjižnica je ustanova, ki pridobiva, obdeluje in hrani gradivo in ga daje na voljo uporabnikom.
Poglej Franc Miklošič in Knjižnica
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Franc Miklošič in Krščanstvo
Literarna kritika
Literarna kritika (književna kritika, literarna ocena, literarna recenzija) je publicistična dejavnost, ki opisuje, analizira, interpretira, uvršča in vrednoti nova knjižna leposlovna dela.
Poglej Franc Miklošič in Literarna kritika
Ljutomer
Ljutomer (Luttenberg, prekmursko Lutmerk, prleško Lotmerk) je mesto v Prlekiji s 3.344 prebivalci (2020) v severovzhodnem delu Slovenije.
Poglej Franc Miklošič in Ljutomer
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Poglej Franc Miklošič in Maribor
Miklošičev park, Ljubljana
Miklošičev park Miklošičev park je eden izmed pomembnih parkov v Ljubljani.
Poglej Franc Miklošič in Miklošičev park, Ljubljana
Plemstvo
Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.
Poglej Franc Miklošič in Plemstvo
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Franc Miklošič in Praga
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Poglej Franc Miklošič in Pravo
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Poglej Franc Miklošič in Profesor
Radomerščak
Radomerščak je naselje v Občini Ljutomer.
Poglej Franc Miklošič in Radomerščak
Rektor
Réktor je naziv predstojnika visokošolskih ustanov.
Poglej Franc Miklošič in Rektor
Revolucije leta 1848
Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.
Poglej Franc Miklošič in Revolucije leta 1848
Romi
Romi so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah Španije, Romunije, Francije, Bolgarije, Madžarske, Grčije, Rusije, Italije, Srbije, Združenega kraljestva, Slovaške, Nemčije, Severne Makedonije, Ukrajine in Portugalske, tudi Slovenije; in deloma izven Evrope: ZDA, Braziliji, Turčiji in Mehiki.
Poglej Franc Miklošič in Romi
Romunščina
Romunščina (romunski jezik) je romanski jezik, ki ga po ocenah govori med 24 in 28 milijonov ljudi, večinoma v Romuniji in Moldaviji, otoki romunskih (vlaških) govorov pa so razporejeni po celotnem Balkanu, tudi v Istri (Vlahi, Čiči, Istroromuni).
Poglej Franc Miklošič in Romunščina
Seznam slovenskih filologov
Seznam slovenskih filologov.
Poglej Franc Miklošič in Seznam slovenskih filologov
Seznam slovenskih filozofov
Seznam slovenskih filozofov.
Poglej Franc Miklošič in Seznam slovenskih filozofov
Seznam slovenskih jezikoslovcev
Seznam slovenskih jezikoslovcev.
Poglej Franc Miklošič in Seznam slovenskih jezikoslovcev
Seznam slovenskih pravnikov
Seznam slovenskih pravnikov.
Poglej Franc Miklošič in Seznam slovenskih pravnikov
Slavistika
Slavistika je znanstvena veda o slovanskih jezikih in književnostih, v širšem smislu tudi o slovanski kulturi.
Poglej Franc Miklošič in Slavistika
Slovanski jeziki
Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Franc Miklošič in Slovanski jeziki
Slovanski kongres v Pragi (1848)
Pragi, 12. junija 1848 Slovanski kongres v Pragi (češko: Slovanský sjezd, slovaško: Slovanský zjazd/kongres) je potekal v Pragi med 2.
Poglej Franc Miklošič in Slovanski kongres v Pragi (1848)
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Franc Miklošič in Slovenci
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Franc Miklošič in Slovenija
Stane Granda
Stane Granda, slovenski zgodovinar, * 8. april 1948, Novo mesto.
Poglej Franc Miklošič in Stane Granda
Univerza na Dunaju
Univerza na Dunaju je javna univerza s sedežem na Dunaju (Avstrija) in najstarejša univerza v nemško govorečem svetu, če se odšteje Karlovo univerzo v Pragi, ki je bila včasih delno nemško govoreča, in s približno 88.000 študenti tudi največja.
Poglej Franc Miklošič in Univerza na Dunaju
Univerza v Gradcu
Univerza Karla in Franca v Gradcu je druga največja in druga najstarejša univerza v Avstriji za Univerzo na Dunaju in največja na Štajerskem.
Poglej Franc Miklošič in Univerza v Gradcu
Varaždin
Varaždin (nemško Warasdin, madžarsko Varasd, latinsko Varasdinum) je mesto na severu Hrvaške, 81 km severno od Zagreba.
Poglej Franc Miklošič in Varaždin
Vitez
Hermana II na viteškem turnirju Vitez (francosko chevalier, latinsko eques, nemško Ritter, rusko rycaŕ), v srednjem veku naziv za vojaka na konju, v širšem smislu tudi naziv za fevdalca, ki je bil po predpisani proceduri proglašen za viteza.
Poglej Franc Miklošič in Vitez
Zdravljica
bohoričici iz leta 1844.Zdravljíca je pesem, ki jo je romantični slovenski pesnik France Prešeren (1800–1849) po navdihu gesla francoske revolucije Liberté, égalité, fraternité, s katerim se je seznanil že kot dvanajstletni dijak v Ljubljani, v prvi različici napisal novembra leta 1844.
Poglej Franc Miklošič in Zdravljica
Zedinjena Slovenija
Zedínjena Slovenija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo.
Poglej Franc Miklošič in Zedinjena Slovenija
1813
1813 (MDCCCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Franc Miklošič in 1813
1856
1856 (MDCCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Franc Miklošič in 1856
1891
1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Franc Miklošič in 1891
20. november
20.
Poglej Franc Miklošič in 20. november
7. marec
7.
Poglej Franc Miklošič in 7. marec
Prav tako znan kot Fran Miklošič.