Kazalo
33 odnosi: Alfred I. zu Windisch-Graetz, Avstro-Ogrska, Štajerska, Ľudovít Štúr, Češčina, Čehi, Dunaj, Evropa, Franc Miklošič, Francoska revolucija, Germani, Hrvati, Klemens Wenzel von Metternich, Koroška (zvezna dežela), Kranjska, Mihail Bakunin, Nemci, Panslavizem, Pavol Jozef Šafárik, Poljaki, Poznanj, Praga, Primorska, Rusi, Slovaščina, Slovaki, Slovani, Slovenci, Srbi, Stanko Vraz, Ukrajinci, 12. junij, 1848.
Alfred I. zu Windisch-Graetz
knez Alfred I. zu Windisch-Graetz (polno ime Alfred Candidus Ferdinand zu Windisch-Graetz), avstrijski feldmaršal, * 11. maj 1787, Bruselj, † 21. marec 1862, Dunaj.
Poglej Slovanski kongres v Pragi (1848) in Alfred I. zu Windisch-Graetz
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Slovanski kongres v Pragi (1848) in Avstro-Ogrska
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Poglej Slovanski kongres v Pragi (1848) in Štajerska
Ľudovít Štúr
Ľudovít Štúr (štúr), slovaški filolog, narodni buditelj, novinar, pedagog, pesnik, pisatelj, politik, publicist in zgodovinar, * 29. oktober 1815, Uhrovec, okraj Bánovec nad Bebravou, † 12. januar 1856, Modra, okraj Pezinok, Slovaška.
Poglej Slovanski kongres v Pragi (1848) in Ľudovít Štúr
Češčina
Čéščina (češko čeština) je zahodnoslovanski jezik in je uradni jezik Češke republike.
Poglej Slovanski kongres v Pragi (1848) in Češčina
Čehi
Čehi (češko Češi) so zahodni Slovani, ki so naseljeni v Srednji Evropi; primarno na področju Češke (ok. 10 milijonov).
Poglej Slovanski kongres v Pragi (1848) in Čehi
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Slovanski kongres v Pragi (1848) in Dunaj
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Slovanski kongres v Pragi (1848) in Evropa
Franc Miklošič
Franc vitez pl. Miklošič, slovenski filolog, jezikoslovec in slavist, * 20. november 1813, Radomerščak pri Ljutomeru, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija), † 7. marec 1891, Dunaj, Avstro-Ogrska (danes Avstrija).
Poglej Slovanski kongres v Pragi (1848) in Franc Miklošič
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Slovanski kongres v Pragi (1848) in Francoska revolucija
Germani
Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.
Poglej Slovanski kongres v Pragi (1848) in Germani
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Poglej Slovanski kongres v Pragi (1848) in Hrvati
Klemens Wenzel von Metternich
Knez Klemens Wenzel Nepomuk Lothar von Metternich-Winneburg zu Beilstein, avstrijski politik in državnik ter eden največjih diplomatov svoje dobe, * 15. maj 1773, Koblenz, † 11. junij 1859, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Slovanski kongres v Pragi (1848) in Klemens Wenzel von Metternich
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Poglej Slovanski kongres v Pragi (1848) in Koroška (zvezna dežela)
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Slovanski kongres v Pragi (1848) in Kranjska
Mihail Bakunin
Mihail Aleksandrovič Bakunin, ruski revolucionar in filozof, * 30. maj (18. maj, ruski koledar) 1814, vas Prjamuhino, Tverska gubernija, Ruski imperij (danes Tverska oblast, Rusija), † 1. julij (19. junij) 1876, Bern, Švica.
Poglej Slovanski kongres v Pragi (1848) in Mihail Bakunin
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Slovanski kongres v Pragi (1848) in Nemci
Panslavizem
evropskih držav. Južni Slovani (temnozeleno), Vzhodni Slovani (zeleno) in Zahodni Slovani (svetlozeleno). Panslavizem ali vseslovanstvo je politična ideologija, ki se je ukvarjala s celostjo in enotnostjo Slovanov.
Poglej Slovanski kongres v Pragi (1848) in Panslavizem
Pavol Jozef Šafárik
Pavol Jozef Šafárik (češ. Pavel Josef Šafařík), slovaško-češki filolog, pesnik, slavist, literarni zgodovinar, zgodovinar in etnograf, * 13. maj 1795, Kobeliarovo, † 26. junij 1861, Praga.
Poglej Slovanski kongres v Pragi (1848) in Pavol Jozef Šafárik
Poljaki
Poljaki so slovanski narod, ki živi predvsem na Poljskem in govori poljščino.
Poglej Slovanski kongres v Pragi (1848) in Poljaki
Poznanj
Grb Poznanja Panorama Panorama starega mestnega jedra Mestni stadion (Poznanj) Poznanj (poljsko Poznań, nemško Posen) je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem ter glavno mesto Velikopoljskega vojvodstva.
Poglej Slovanski kongres v Pragi (1848) in Poznanj
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Slovanski kongres v Pragi (1848) in Praga
Primorska
Primorska narečna skupina 1 – Šavrinsko narečje Vir: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Primórska (tudi Slovensko primorje in primorska Slovenija) je zahodni del slovenskega naselitvenega prostora.
Poglej Slovanski kongres v Pragi (1848) in Primorska
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Slovanski kongres v Pragi (1848) in Rusi
Slovaščina
Slováščina (slovenčina, slovenský jazyk) je zahodnoslovanski jezik.
Poglej Slovanski kongres v Pragi (1848) in Slovaščina
Slovaki
Slováki (slovaško Slováci) so zahodnoslovanska etnična skupina, ki večinoma naseljuje območje Slovaške, njen materni jezik pa je slovaščina.
Poglej Slovanski kongres v Pragi (1848) in Slovaki
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Slovanski kongres v Pragi (1848) in Slovani
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Slovanski kongres v Pragi (1848) in Slovenci
Srbi
Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.
Poglej Slovanski kongres v Pragi (1848) in Srbi
Stanko Vraz
Stanko Vraz (pravo ime Jakob Fras/Frass), slovensko-hrvaški pesnik in eden od pomembnih pripadnikov ilirskega gibanja, * 30. junij 1810, Cerovec, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija); † 20. maj 1851, Zagreb (današnja Hrvaška), slovenski psevdonim: Jakob Cerovčan, Slovenec iz Slovenie, ilirski psevdonim: Stanko Vraz, Ilir iz Velike Ilirie.
Poglej Slovanski kongres v Pragi (1848) in Stanko Vraz
Ukrajinci
Ukrajinci so vzhodnoslovanski narod, ki živi na območju današnje Ukrajine; pomembne manjšine pa so v sosednjih državah (Rusija, Belorusija, Poljska, Moldavija, Romunija, Madžarska) ter drugje (ZDA, Kanada).
Poglej Slovanski kongres v Pragi (1848) in Ukrajinci
12. junij
12.
Poglej Slovanski kongres v Pragi (1848) in 12. junij
1848
1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Slovanski kongres v Pragi (1848) in 1848
Prav tako znan kot Slovanski kongres, Slovanski kongres v Pragi, 1848.