Kazalo
38 odnosi: Arabske številke, Binomski koeficient, Celo število, Da Vincijeva šifra (roman), Dan Brown, Diofantska enačba, Enačba, Evklidov algoritem, Fermatova spirala, Fibonaccijevo število, Funkcija (matematika), Inki, Jelka (rod), Johannes Kepler, Jurij Vladimirovič Matijasevič, Kilometer, Leonardo Fibonacci, Limita, Matematika, Milja, Največji skupni delitelj, Navadna marjetica, Obratna Fibonaccijeva konstanta, Paskal (programski jezik), Praštevilo, Prebivalstvo, Rekurzija, Rimske številke, Seme, Semenke, Sončnica, Storž, Teorija števil, Vektorski prostor, Vrtni ognjič, Zaporedje, Zlati rez, Zlatica.
Arabske številke
Arábske števílke so daleč najbolj razširjena oblika simbolizma za predstavitev števil.
Poglej Fibonaccijevo število in Arabske številke
Binomski koeficient
Binómski koeficiènt naravnega števila n in celoštevilčnega k je v matematiki koeficient, ki nastopa v razčlenjeni obliki binoma (x + y)n.
Poglej Fibonaccijevo število in Binomski koeficient
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Fibonaccijevo število in Celo število
Da Vincijeva šifra (roman)
Da Vincijeva šifra (izvirno) je roman ameriškega pisatelja Dana Browna, ki je izšel leta 2003 in postal svetovna prodajna uspešnica z več kot 40 milijoni prodanih izvodov.
Poglej Fibonaccijevo število in Da Vincijeva šifra (roman)
Dan Brown
Dan Brown, ameriški pisatelj, * 22. junij 1964, Exeter, New Hampshire, ZDA.
Poglej Fibonaccijevo število in Dan Brown
Diofantska enačba
Diofántske enáčbe so v matematiki enačbe oblike f.
Poglej Fibonaccijevo število in Diofantska enačba
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Poglej Fibonaccijevo število in Enačba
Evklidov algoritem
Evklídov algorítem je postopek, s katerim se določi največji skupni delitelj dveh števil oziroma polinomov.
Poglej Fibonaccijevo število in Evklidov algoritem
Fermatova spirala
Fermatova spirala Prikaz Voglovega modela Sončnični cvet Fermatova spirála ali parabólična spirála je v matematiki ravninska krivulja in je poseben primer arhimedske spirale za n.
Poglej Fibonaccijevo število in Fermatova spirala
Fibonaccijevo število
Fibonaccijeva števila, ki določajo Fibonaccijevo zaporedje, so v matematiki rekurzivno določena z naslednjimi enačbami: Zaporedje začnemo z dvema številoma, običajno 1 in 1.
Poglej Fibonaccijevo število in Fibonaccijevo število
Funkcija (matematika)
Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B.
Poglej Fibonaccijevo število in Funkcija (matematika)
Inki
Staro mesto Machu Picchu Inki (ednina Inka) so bili ljudstvo v Južni Ameriki, ki so ustanovili močno državo v Andih, na ozemlju današnjih držav Peru, Čile, Bolivija, Argentina in Ekvador imenovano Inkovski imperij.
Poglej Fibonaccijevo število in Inki
Jelka (rod)
Iglice vrste ''Abies grandis'' (velika jelka) Cel in razstavljen storž vrste ''Abies borisii-regis'' (bolgarska jelka) Iglice vrste ''Abies alba'' (navadna jelka) Jélka (znanstveno ime Abies) je rod v družini borovk.
Poglej Fibonaccijevo število in Jelka (rod)
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Poglej Fibonaccijevo število in Johannes Kepler
Jurij Vladimirovič Matijasevič
Jurij Vladimirovič Matijasevič, ruski matematik in računalnikar, 2. marec 1947, Leningrad, Sovjetska zveza.
Poglej Fibonaccijevo število in Jurij Vladimirovič Matijasevič
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Fibonaccijevo število in Kilometer
Leonardo Fibonacci
Leonardo Pisano Fibonacci, italijanski matematik, * 1170, (verjetno) Pisa, Italija, † 1250, mogoče Pisa.
Poglej Fibonaccijevo število in Leonardo Fibonacci
Limita
Limíta je mejna vrednost, ki se ji neka količina približuje.
Poglej Fibonaccijevo število in Limita
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Fibonaccijevo število in Matematika
Milja
Mílja je ime več enot za merjenje dolžine.
Poglej Fibonaccijevo število in Milja
Največji skupni delitelj
Nàjvéčji skúpni delítelj (tudi nàjvéčja skúpna méra) celih števil je v matematiki največji od deliteljev, ki so skupni številoma.
Poglej Fibonaccijevo število in Največji skupni delitelj
Navadna marjetica
Navadna marjetica (znanstveno ime Bellis perennis) je trajnica s plazečim koreninskim rizomom, ki je samonikla v Evropi, vendar je danes razširjena že po vsem zmernem pasu.
Poglej Fibonaccijevo število in Navadna marjetica
Obratna Fibonaccijeva konstanta
Obratna Fibonaccijeva konstanta (oznaka ψ) je v matematiki konstanta in je določena kot vsota obratnih vrednosti Fibonaccijevih števil: Razmerje zaporednih členov vsote konvergira k obratni vrednosti števila zlatega reza Φ.
Poglej Fibonaccijevo število in Obratna Fibonaccijeva konstanta
Paskal (programski jezik)
Prográmski jêzik paskal je eden od mejnikov pri programskih jezikih, s katerim so generacije študentov brusile svoje znanje programiranja, v uporabi je ponekod še danes.
Poglej Fibonaccijevo število in Paskal (programski jezik)
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Poglej Fibonaccijevo število in Praštevilo
Prebivalstvo
Zemljevid držav po številu prebivalstva Prebiválstvo je skupnost ljudi, ki živijo na nekem območju in tvorijo etnično, rasno ali narodno enoto.
Poglej Fibonaccijevo število in Prebivalstvo
Rekurzija
Rekurzivna slika, na kateri je rekurzivna slika, na kateri je rekurzivna slika, na kateri... Vizualna oblika rekurzije, znana tudi kot Drostejev pojav. Ženska na sliki drži objekt, ki vsebuje manjšo sliko nje same, ki drži isti objekt, in ta spet vsebuje manjšo sliko z njo samo, ki drži isti objekt itd Rekúrzija v matematiki in računalništvu pomeni podajanje funkcije na tak način, da se v definiciji sklicujemo na to isto funkcijo (vendar pri drugačnem argumentu).
Poglej Fibonaccijevo število in Rekurzija
Rimske številke
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.
Poglej Fibonaccijevo število in Rimske številke
Seme
Različno seme Seme je del rastline, ki nastane po oploditvi iz cveta in se uporablja za razširjanje po prostoru.
Poglej Fibonaccijevo število in Seme
Semenke
Seménke (znanstveno ime Spermatophyta) (imenovane tudi fanerogame) so tiste rastline, ki tvorijo semena.
Poglej Fibonaccijevo število in Semenke
Sončnica
Sončnica (znanstveno ime Helianthus (lat., izg. heliántus) je rod, ki obsega približno 70 vrst enoletnih in trajnic cvetočih rastlin iz družine nebinovk (Asteraceae). Razen treh južnoameriških vrst so ostale iz rodu Helianthus izvorno doma v Severni in Srednji Ameriki. Ljudski imeni "sončnica" in "navadna sončnica" se običajno nanašata na priljubljeno enoletno vrsto Helianthus annuus, katere okrogle cvetne glavice v kombinaciji z liguli izgledajo kot sonce.
Poglej Fibonaccijevo število in Sončnica
Storž
črnega bora (''Pinus nigra'') Storž ali češarek (strobilus) je večinoma olesenelo socvetje oz.
Poglej Fibonaccijevo število in Storž
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Fibonaccijevo število in Teorija števil
Vektorski prostor
Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.
Poglej Fibonaccijevo število in Vektorski prostor
Vrtni ognjič
Vrtni ognjič (znanstveno ime Calendula officinalis) je enoletna zdravilna rastlina, ki zraste do približno 60 cm visoko.
Poglej Fibonaccijevo število in Vrtni ognjič
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Poglej Fibonaccijevo število in Zaporedje
Zlati rez
Zlati rez (tudi sectio divina) je razmerje, ki ga lahko ponazorimo z razdelitvijo daljice na dva neenaka dela tako, da je razmerje celotne dolžine daljice proti večjemu enako razmerju večjega proti manjšemu.
Poglej Fibonaccijevo število in Zlati rez
Zlatica
Zlatíca (znanstveno ime Ranunculus) je velik rod rastlin iz družine zlatičevk.
Poglej Fibonaccijevo število in Zlatica
Prav tako znan kot Fibonaccijeva števila, Fibonaccijevo zaporedje, Fibonacijevo število, Lucasovo število.