Kazalo
41 odnosi: Andrija Mohorovičić, Arhaizem, Avtor, Žiga Zois, Botanika, Brežice, Dunaj, Fizika, Geologija, Gimnazija, Goriška, Gorjanci, Gospodična, Gozd, Gradec, Gradiščanska, Hiša, Julius Kugy, Knjiga, Kraljevina Jugoslavija, Kranjska, Krško, Matematika, Meteorologija, Naravoslovje, Novo mesto, Potres, Savinja, Seidlova cesta, Novo mesto, Seizmologija, Slovenci, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Soteska, Stolp, Studenec, Trdinov vrh, Univerza v Gradcu, 1. december, 10. marec, 1856, 1942.
- Novomeščani
- Slovenski geologi
Andrija Mohorovičić
Andrija Mohorovičić, hrvaški meteorolog in seizmolog, * 23. januar 1857, Volosko, Hrvaška, † 18. december 1936, Zagreb, Hrvaška.
Poglej Ferdinand Seidl in Andrija Mohorovičić
Arhaizem
Arhaizem je jezikovni element starejše dobe v novejšem, sodobnem jeziku.
Poglej Ferdinand Seidl in Arhaizem
Avtor
Avtor je oseba, ki je izvorno napisala ali izdelala določeno delo in ga ni le prepisala ali razmnožila.
Poglej Ferdinand Seidl in Avtor
Žiga Zois
Baron Žiga (Sigismundus) Zois pl. Edelstein, bolje znan kot Žiga Zois,, slovenski razsvetljenec, gospodarstvenik, podjetnik, mecen in mineralog, * 23. november 1747, Trst, † 10. november 1819, Ljubljana.
Poglej Ferdinand Seidl in Žiga Zois
Botanika
Botánika je znanstvena veda, panoga biologije, ki se ukvarja s proučevanjem rastlin.
Poglej Ferdinand Seidl in Botanika
Brežice
Krškem polju nedaleč od Gorjancev s hribom svetega Vida. Vodovodni stolp grad Brežice (Rann) so mesto z nekaj manj kot 7.000 prebivalci in središče Občine Brežice.
Poglej Ferdinand Seidl in Brežice
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Ferdinand Seidl in Dunaj
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Ferdinand Seidl in Fizika
Geologija
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
Poglej Ferdinand Seidl in Geologija
Gimnazija
Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).
Poglej Ferdinand Seidl in Gimnazija
Goriška
Goriška se lahko nanaša na.
Poglej Ferdinand Seidl in Goriška
Gorjanci
Gorjanska košenica Gorjanci v jeseni Gorjanci (na hrvaški strani poznani kot Žumberačko gorje, tudi Žumberačka gora) so planotasto hribovje v jugovzhodni Sloveniji, ki obsega 212 kvadratnih kilometrov.
Poglej Ferdinand Seidl in Gorjanci
Gospodična
Gospodična je lahko.
Poglej Ferdinand Seidl in Gospodična
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Poglej Ferdinand Seidl in Gozd
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Ferdinand Seidl in Gradec
Gradiščanska
Gradiščanska (Burgenland, Gradišće, gradiščansko: Gradišće, prekmursko: Gradišče, Várvidék, slovaško/Hradsko) je zvezna dežela Avstrije, ki se razprostira ob celotni meji z Madžarsko, meji še na Štajersko in Spodnjo Avstrijo, na skrajnih koncih pa se dotika Slovenije (Prekmurja oz.
Poglej Ferdinand Seidl in Gradiščanska
Hiša
Domžalah dolini Besnice Hiša je enodelna stanovanjska stavba.
Poglej Ferdinand Seidl in Hiša
Julius Kugy
Julius Kugy, slovenski pravnik, alpinist, častnik, pisatelj in humanist, oče alpinizma v Julijskih Alpah; * 19. julij 1858, Gorica; † 5. februar 1944, Trst.
Poglej Ferdinand Seidl in Julius Kugy
Knjiga
Stare knjige Knjiga je zbirka popisanih, porisanih ali potiskanih listov iz papirja, pergamenta ali drugega materiala, na eni strani zvezanih skupaj in ovitih v platnice.
Poglej Ferdinand Seidl in Knjiga
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Poglej Ferdinand Seidl in Kraljevina Jugoslavija
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Ferdinand Seidl in Kranjska
Krško
Krško (Gurkfeld) je mesto s 7.500 prebivalci in središče Mestne občine Krško v vzhodnem delu Slovenije, največje v Posavju, tik pred Brežicami, s katerimi si deli večino regionalnih funkcij.
Poglej Ferdinand Seidl in Krško
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Ferdinand Seidl in Matematika
Meteorologija
Kumulusni oblak Meteorologija ali vremenoslovje je geofizikalna veda, ki obravnava procese in pojave v atmosferi in pojave, ki so soodvisni od njih.
Poglej Ferdinand Seidl in Meteorologija
Naravoslovje
Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.
Poglej Ferdinand Seidl in Naravoslovje
Novo mesto
Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.
Poglej Ferdinand Seidl in Novo mesto
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Poglej Ferdinand Seidl in Potres
Savinja
Savinja je reka v osrednji Sloveniji, levi pritok Save.
Poglej Ferdinand Seidl in Savinja
Seidlova cesta, Novo mesto
Seidlova cesta je ena od cest v Novem mestu.
Poglej Ferdinand Seidl in Seidlova cesta, Novo mesto
Seizmologija
Seizmologíja ali potresoslôvje je veda o potresih in spada med geološke vede.
Poglej Ferdinand Seidl in Seizmologija
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Ferdinand Seidl in Slovenci
Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Lontovž, današnji sedež SAZU na Novem trgu v Ljubljani Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Slovenije, ki združuje vrhunske slovenske znanstvenike in umetnike, člane akademije, imenovane akademiki, ki so uvrščeni (razvrščeni) v šest področnih razredov, ki jih vodijo razredni tajniki: I.
Poglej Ferdinand Seidl in Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Soteska
Gorenjskem. Skoznjo teče Tržiška Bistrica. Soteska (tudi: globel, kanjon, tesen, tesnica, korita, vintgar, grapa) je globoka ozka dolina s strmimi, deloma skalnatimi pobočji in običajno s tekočo vodo na dnu.
Poglej Ferdinand Seidl in Soteska
Stolp
Stolp (narečno turn) je visoka zgradba, znatno višja, kot je široka, pogosto pomemben center.
Poglej Ferdinand Seidl in Stolp
Studenec
Studenec je manjši izvir vode.
Poglej Ferdinand Seidl in Studenec
Trdinov vrh
Betonski razgledni stolp na vrhu Cerkev sv. Jere Cerkev sv. Elije Telekomunikacijski stolp Vojašnica Trdinov vrh Trdinov vrh je 1178 metrov visok hrib, ki predstavlja najvišji vrh Gorjancev (oz. Žumberačka gora).
Poglej Ferdinand Seidl in Trdinov vrh
Univerza v Gradcu
Univerza Karla in Franca v Gradcu je druga največja in druga najstarejša univerza v Avstriji za Univerzo na Dunaju in največja na Štajerskem.
Poglej Ferdinand Seidl in Univerza v Gradcu
1. december
1.
Poglej Ferdinand Seidl in 1. december
10. marec
10.
Poglej Ferdinand Seidl in 10. marec
1856
1856 (MDCCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Ferdinand Seidl in 1856
1942
1942 (MCMXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Ferdinand Seidl in 1942
Glej tudi
Novomeščani
Slovenski geologi
Prav tako znan kot Ferdo Seidl.