Kazalo
25 odnosi: Bijektivna preslikava, Doktorat, Enotski interval, Enotski kvadrat, Georg Ferdinand Cantor, Grupa, Halle, Saška - Anhalt, Karl Weierstrass, Kombinatorika, Leopold Kronecker, Matematični dokaz, Matematika, Mathematics Genealogy Project, Nemčija, Nemci, Podgrupa, Preslikava, Teorija števil, Teorija grup, Univerza v Berlinu, Zvezna funkcija, 13. maj, 1848, 1919, 30. junij.
Bijektivna preslikava
Bíjektivna preslikáva ali bijékcija je v matematiki preslikava f: A → B, ki je injektivna in surjektivna hkrati.
Poglej Eugen Netto in Bijektivna preslikava
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Eugen Netto in Doktorat
Enotski interval
Enotski interval je v matematiki zaprti interval \,.
Poglej Eugen Netto in Enotski interval
Enotski kvadrat
realni ravnini. Enôtski kvadrát je v matematiki kvadrat, ki ima dolžino stranic enako 1.
Poglej Eugen Netto in Enotski kvadrat
Georg Ferdinand Cantor
Georg Ferdinand Ludwig Philipp Cantor, nemški matematik, * 3. marec (19. februar, ruski koledar) 1845, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1918, Halle, Saška, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
Poglej Eugen Netto in Georg Ferdinand Cantor
Grupa
Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.
Poglej Eugen Netto in Grupa
Halle, Saška - Anhalt
Halle (tudi Halle an der Saale) je z okoli 240.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saška - Anhalt (malenkost pred glavnim mestom Magdeburgom).
Poglej Eugen Netto in Halle, Saška - Anhalt
Karl Weierstrass
Karl Theodor Wilhelm Weierstrass, nemški matematik, * 31. oktober 1815, Ostenfelde, Vestfalija, Nemčija, † 19. februar 1897, Berlin, Nemčija. Weierstrassa imajo večkrat za »očeta sodobne analize«.
Poglej Eugen Netto in Karl Weierstrass
Kombinatorika
rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.
Poglej Eugen Netto in Kombinatorika
Leopold Kronecker
Leopold Kronecker, nemški matematik in logik, * 7. december 1823, Liegnitz, Prusija (sedaj Legnica, Poljska), † 29. december 1891, Berlin, Nemčija.
Poglej Eugen Netto in Leopold Kronecker
Matematični dokaz
language.
Poglej Eugen Netto in Matematični dokaz
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Eugen Netto in Matematika
Mathematics Genealogy Project
Mathematics Genealogy Project je spletna podatkovna zbirka za akademsko rodoslovje matematikov.
Poglej Eugen Netto in Mathematics Genealogy Project
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Eugen Netto in Nemčija
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Eugen Netto in Nemci
Podgrupa
Podgrupa dane grupe za neko dvočleno operacijo * je H podmnožica množice G se imenuje podgrupa G, če H tudi tvori grupo za dvočleno operacijo *.
Poglej Eugen Netto in Podgrupa
Preslikava
Preslikáva množice A v množico B je v matematiki predpis, ki vsakemu elementu množice A priredi ustrezni element množice B. Elemente, ki jih želimo preslikati, imenujemo podatki, praslike ali originali.
Poglej Eugen Netto in Preslikava
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Eugen Netto in Teorija števil
Teorija grup
Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.
Poglej Eugen Netto in Teorija grup
Univerza v Berlinu
Univerza v Berlinu je lahko.
Poglej Eugen Netto in Univerza v Berlinu
Zvezna funkcija
Zvézna fúnkcija je v matematiki funkcija, pri kateri majhna sprememba podatka povzroči majhno spremembo funkcijske vrednosti.
Poglej Eugen Netto in Zvezna funkcija
13. maj
13.
Poglej Eugen Netto in 13. maj
1848
1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Eugen Netto in 1848
1919
1919 (MCMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Eugen Netto in 1919
30. junij
30.
Poglej Eugen Netto in 30. junij
Prav tako znan kot Eugen Otto Erwin Netto.