Kazalo
45 odnosi: Adolf Hitler, Anschluss, Arthur Seyss-Inquart, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Baročna arhitektura, Bioetika, Bruno Kreisky, Cislajtanija, Downing Street, Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo), Druga svetovna vojna, Dunaj, Dunajski kongres, Enakost spolov, Habsburška monarhija, Hans Kelsen, Hofburg, Informacijska družba, Izvršilna oblast, Jožef II. Habsburško-Lotarinški, Johann Lukas von Hildebrandt, Julijska kriza, Kancler Avstrije, Karel VI. Habsburški, Karl Nehammer, Karl Renner, Klemens Wenzel von Metternich, Kraljevina Srbija (1882–1918), Leopold Figl, Leopold II. Habsburško-Lotarinški, Marija Terezija, Množično občilo, Nacionalsocializem, Napoleon Bonaparte, Nikolaus Pacassi, Odnosi z javnostmi, Predsednik Avstrije, Sovjetska zveza, Tretji rajh, Varstvo osebnih podatkov, Vodilo, Zamenjani pomen, Zunanja politika, Zvezna kancelarija (Nemčija).
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Adolf Hitler
Anschluss
Adolf Hitler razglaša Anschluss na dunajskem Heldenplatzu, 15. marec 1938 Anschluss (nemško:, tudi Anschluß ali poslovenjeno anšlus) je nemški izraz za aneksijo Avstrije Tretjemu rajhu 13.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Anschluss
Arthur Seyss-Inquart
Arthur Seyss-Inquart (rojen kot Arthur Zajtich), avstrijski pravnik in politik, * 22. julij 1892, Stonařov, Moravska, Avstro-Ogrska, † 16. oktober 1946, Nürnberg, Nemčija.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Arthur Seyss-Inquart
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Avstrijsko cesarstvo
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Avstro-Ogrska
Baročna arhitektura
Baročna arhitektura je izrazito dekorativen in teatralen slog, ki se je v Italiji pojavil v začetku 17.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Baročna arhitektura
Bioetika
Bioetika je veda, ki na sistematičen način preučuje etične vidike ved o življenju in zdravstva.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Bioetika
Bruno Kreisky
Bruno Kreisky, avstrijski politik in diplomat judovskega rodu, * 22. januar 1911, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 29. julij 1990, Dunaj.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Bruno Kreisky
Cislajtanija
Cislajtanija (kar pomeni dežela na tej strani Leithe) je bil neuraden naziv za avstrijsko polovico Avstro-Ogrske.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Cislajtanija
Downing Street
Downing Street Downing Street je ulica v Londonu.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Downing Street
Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)
Stavba Reichsrata okoli leta 1900 Državni zbor je bil dvodomni parlament Avstrijskega cesarstva (1861-1865) oziroma avstrijskega dela Avstro-Ogrske (Cislajtanije, 1867-1918).
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Druga svetovna vojna
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Dunaj
Dunajski kongres
Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Dunajski kongres
Enakost spolov
Pogost simbol za enakost spolov Enakost spolov je prepričanje, da si vsakdo zasluži enakopravno obravnavo in nediskriminacijo na podlagi svojega spola.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Enakost spolov
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Habsburška monarhija
Hans Kelsen
Hans Kelsen (11. Oktober 1881 – 19. April 1973) je bil avstrijski pravnik, pravni filozof in politični filozof.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Hans Kelsen
Hofburg
Palača Hofburg je bivša cesarska palača v središču mesta Dunaj, Avstrija.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Hofburg
Informacijska družba
Informacijska družba je družba, v kateri je manipulacija s podobo, razporeditvijo, razširjenostjo in uporabo informacij, pomembno ekonomsko, politično in kulturno delovanje.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Informacijska družba
Izvršilna oblast
Izvršilna oblast je ob zakonodajni in pravosodni ena izmed treh vej oblasti, ki skrbi za redno upravljanje države in njenih organov ter izvajanje zakonov.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Izvršilna oblast
Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Jožef II.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Johann Lukas von Hildebrandt
Johann Lukas von Hildebrandt, avstrijski arhitekt, * 1668, Genova, Italija, † 1745, Dunaj, Avstrija.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Johann Lukas von Hildebrandt
Julijska kriza
Julijska kriza je oznaka za serijo dogodkov med atentatom na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda 28.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Julijska kriza
Kancler Avstrije
Kancler Avstrije ali zvezni kancler Republike Avstrije (nemško: Bundeskanzler der Republik Österreich) je vodja vlade Republike Avstrije.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Kancler Avstrije
Karel VI. Habsburški
Karel VI.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Karel VI. Habsburški
Karl Nehammer
Karl Nehammer, avstrijski politik; * 18. oktober 1972, Dunaj.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Karl Nehammer
Karl Renner
Karl Renner, avstrijski pravnik in politik, * 14. december 1870, Unter-Tannowitz (Dolní Dunajovice; Moravska), † 31. december 1950, Dunaj.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Karl Renner
Klemens Wenzel von Metternich
Knez Klemens Wenzel Nepomuk Lothar von Metternich-Winneburg zu Beilstein, avstrijski politik in državnik ter eden največjih diplomatov svoje dobe, * 15. maj 1773, Koblenz, † 11. junij 1859, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Klemens Wenzel von Metternich
Kraljevina Srbija (1882–1918)
Kraljevina Srbija je nekdanja kraljevina na področju današnje Srbije, ki je bila ustanovljena leta 1882, ko je bil takratni knez Srbije, Milan Obrenović, povzdignjen v kralja s privoljenjem Habsburžanov.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Kraljevina Srbija (1882–1918)
Leopold Figl
Leopold Figl, avstrijski inženir, diplomat in politik, * 2. oktober 1902, Rust, Spodnja Avstrija, † 9. maj 1965, Dunaj.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Leopold Figl
Leopold II. Habsburško-Lotarinški
Leopold II., rojen kot Peter Leopold Jožef, toskanski vojvoda in rimsko-nemški cesar, * 5. maj 1747, Dunaj, † 1. marec 1792, Dunaj.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Leopold II. Habsburško-Lotarinški
Marija Terezija
Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Marija Terezija
Množično občilo
Množična občila, množični mediji oz.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Množično občilo
Nacionalsocializem
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Nacionalsocializem
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Napoleon Bonaparte
Nikolaus Pacassi
Nikolaus Pacassi, avstrijski arhitekt, * 1716, † 1790.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Nikolaus Pacassi
Odnosi z javnostmi
Odnosi z javnostmi (angleško: public relations, francosko: relations publique, nemško: Öffentlichkeitsarbeit) so stroka, ki se ukvarja z vzpostavljanjem, grajenjem in vzdrževanjem odnosov med nekim subjektom (navadno podjetjem, vendar enako velja za vse vrste organizacij in celo nekatere posameznike) ter njegovimi déležniki in javnostmi.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Odnosi z javnostmi
Predsednik Avstrije
Zvezni predsednik Republike Avstrije ali predsednik Avstrije (nemško: Bundespräsident der Republik Österreich) je vodja države Republika Avstrija.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Predsednik Avstrije
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Sovjetska zveza
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Tretji rajh
Varstvo osebnih podatkov
Varstvo osebnih podatkov je ena od človekovih pravic in osebnih svoboščin, ki so v večini držav zajamčene z ustavo.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Varstvo osebnih podatkov
Vodilo
matični plošči računalnika Vodilo je povezava za prenos podatkov med tremi ali več napravami.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Vodilo
Zamenjani pomen
V pesniškem jeziku je raba besed v zamenjanem pomenu zelo pogostna in se navadno uporablja kot pripomoček pri poudarku določenih lastnosti.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Zamenjani pomen
Zunanja politika
Zunanja politika je dejavnost države, s katero ta uveljavlja svoje interese v mednarodni skupnosti.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Zunanja politika
Zvezna kancelarija (Nemčija)
Urad zveznega kanclerja (tudi: zvezna kancelarija) je urad nemškega kanclerja, vodje zvezne vlade.
Poglej Urad zveznega kanclerja (Avstrija) in Zvezna kancelarija (Nemčija)
Prav tako znan kot Bundeskanzleramt (Avstrija), Zvezna kancelarija (Avstrija).