Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Bodrum

Index Bodrum

Bodrum (turško: ) je okrožje in pristaniško mesto v provinci Muğla v jugozahodni egejski regiji Turčije.

Kazalo

  1. 58 odnosi: Ahemenidsko cesarstvo, Aleksander Veliki, Amfora, Antična Grčija, Apolon, Argos (mesto), Artemizija II. Karijska, Atena, İzmir, Bitka pri Salamini, Bodrumski grad, Britanski muzej, Dodekanez, Dorci, Egej, Turčija, Egejsko morje, Gokovski zaliv, Gotska arhitektura, Halikarnas, Herodot, Karija, Köppnova podnebna klasifikacija, Kiparstvo, Kos (otok), Kreta, Lizimah, Malta, Malteški viteški red, Mavzol, Mavzolej, Mavzolej v Halikarnasu, Meduza (mitologija), Mehmed I., Muğla (provinca), Muzej na prostem, Osmansko cesarstvo, Perzija, Potres, Pozejdon, Prva svetovna vojna, Ptolemajci, Relief (umetnost), Rimsko cesarstvo, Rodos, Satrap, Satrapija, Sedem čudes starega veka, Sicilija, Skopas, Spužve, ... Razširi indeks (8 več) »

Ahemenidsko cesarstvo

Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.

Poglej Bodrum in Ahemenidsko cesarstvo

Aleksander Veliki

Aleksander III.

Poglej Bodrum in Aleksander Veliki

Amfora

Amfore oblikovane za pomorski promet, najdene v ladijskih razbitinah iz bronaste dobe, na ogled v Muzeju za podvodno arheologijo na gradu Bodrum, Turčija Atenska amfora iz železne dobe, pobarvana v slogu črne slike, ki prikazujejo boginjo Ateno. Ta mojstrovina je bil zasnovana za okras v jedilnici, sicer je za tekočine, najverjetneje vino Amfora je vrsta embalaže značilne oblike in velikosti, ki je znana že iz neolitika.

Poglej Bodrum in Amfora

Antična Grčija

Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.

Poglej Bodrum in Antična Grčija

Apolon

Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.

Poglej Bodrum in Apolon

Argos (mesto)

Argos (grško Άργος, Árgos; starogrško Ἄργος, Árɡos) je mesto in nekdanja občina v Argolidi na Peloponezu v Grčiji.

Poglej Bodrum in Argos (mesto)

Artemizija II. Karijska

Artemizija II.

Poglej Bodrum in Artemizija II. Karijska

Atena

Aténa (grško, Athēnâ ali, Athénē; dorsko, Asána; latinsko Minerva) je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in vojaške discipline (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje).

Poglej Bodrum in Atena

İzmir

İzmir (osmanska turščina إزمير İzmir, grško: Σμύρνη Smýrnē, armensko: Իզմիր »Izmir«, italijansko: Smirne, ladino: İzmir, na obeh i-jih so pikice) je metropolitansko mesto v zahodni Anatoliji.

Poglej Bodrum in İzmir

Bitka pri Salamini

Bitka pri Termopilah in premiki k Salamini Bitka pri Salamini je bila pomorska bitka med grškimi polis in Perzijo.

Poglej Bodrum in Bitka pri Salamini

Bodrumski grad

Bodrumski grad (turško Bodrum Kalesi) je v jugozahodni Turčiji v pristaniškem mestu Bodrum.

Poglej Bodrum in Bodrumski grad

Britanski muzej

Británski muzéj (kratica BM) je eden največjih in najslavnejših svetovnih muzejev.

Poglej Bodrum in Britanski muzej

Dodekanez

Dodekanez v Grčiji Dodekanéz (grško Δωδεκάνησα, Dodekánisa; »dvanajst otokov«) je skupina grških otokov v Egejskem morju pred jugozahodno obalo Turčije.

Poglej Bodrum in Dodekanez

Dorci

Dorci so bili ena od štirih večjih etničnih skupin v antični Grčiji (ostale tri skupine predstavljajo Ahajci, Eolci in Jonci).

Poglej Bodrum in Dorci

Egej, Turčija

Egej Egej je pokrajina v Turčiji, ki se nahaja ob Egejskem morju meji na pokrajine Marmara na severu, Sredozemlje na jugu in jugovzhodu ter na Osrednjo Anatolijo na vzhodu.

Poglej Bodrum in Egej, Turčija

Egejsko morje

Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.

Poglej Bodrum in Egejsko morje

Gokovski zaliv

Gokovski zaliv (Gökova Körfezi) je 100 km dolg ozek zaliv v Egejskem morju med polotokom Bodrum in polotokom Datça v jugozahodni Turčiji.

Poglej Bodrum in Gokovski zaliv

Gotska arhitektura

stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.

Poglej Bodrum in Gotska arhitektura

Halikarnas

Halikarnas (starogrško: Halikarnassós ali: Alikarnassós, turško Halikarnas) je bil antično grško mesto v sedanjem Bodrumu v Turčiji.

Poglej Bodrum in Halikarnas

Herodot

Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.

Poglej Bodrum in Herodot

Karija

Karija (iz luvijskega Karuwa, Strma dežela, starogrško: Karía, turško Karya) je bila zgodovinska regija v zahodni Anatoliji med Lidijo na severu, Pizidijo na vzhodu, Likijo na jugu in Jonijo na zahodu.

Poglej Bodrum in Karija

Köppnova podnebna klasifikacija

Svet glede na Köppnovo podnebno klasifikacijo klime. Köppnova podnebna klasifikacija je ena izmed najpogosteje uporabljenih sistemov za klasifikacijo podnebja.

Poglej Bodrum in Köppnova podnebna klasifikacija

Kiparstvo

Peščeni grad Kipárstvo je veja upodabljajočih umetnosti, ki deluje v treh dimenzijah oziroma oblikuje volumen.

Poglej Bodrum in Kiparstvo

Kos (otok)

Pristanišče Kos Kos je grški otok s površino 287 km², ki leži v Egejskem morju približno štiri kilometre pred obalo Male Azije in je eden izmed otokov Dodekaneza.

Poglej Bodrum in Kos (otok)

Kreta

Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).

Poglej Bodrum in Kreta

Lizimah

Lizimah Lizimah (starogrško Λυσίμαχος), makedonski vojskovodja in diadoh, kralj Trakije, Male Azije in Makedonije, * okrog 360 pr. n. št., † 281 pr. n. št., Lidija.

Poglej Bodrum in Lizimah

Malta

Republika Malta (malteško Repubblika ta' Malta) je majhna in gosto naseljena otoška država v južni Evropi v osrednjem Sredozemskem morju.

Poglej Bodrum in Malta

Malteški viteški red

Malteški viteški red, znan tudi kot red sv.

Poglej Bodrum in Malteški viteški red

Mavzol

Mavzol (grško: Mausolos ali: Maussollos) je bil vladar Karije, ki je vladal leta 377-353 pr.

Poglej Bodrum in Mavzol

Mavzolej

Mavzoléj je običajno razkošna stavba, praviloma namenjena za grobnico, ki kot spomenik obdaja prostor za pokop (grobnico).

Poglej Bodrum in Mavzolej

Mavzolej v Halikarnasu

Mavzolej v Halikarnasu ali Mavzolova grobnica (grško Μαυσωλεῖον τῆς Ἁλικαρνασσοῦ, turško Halikarnas Mozolesi) je bil grob, zgrajen med 353 in 350 pr.

Poglej Bodrum in Mavzolej v Halikarnasu

Meduza (mitologija)

Meduza, kot jo je upodobil Caravaggio. Meduza (grško Μέδουσα) je bila v grški mitologiji ena izmed treh sester gorgon, grozna pošast s kačami namesto las.

Poglej Bodrum in Meduza (mitologija)

Mehmed I.

Mehmed I. Çelebi (turško چلبی محمد, I.Mehmet ali Çelebi Mehmet), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1413 do smrti, * 1389, Odrin, Osmansko cesarstvo, † 26. maj 1421, Odrin, Osmansko cesarstvo.

Poglej Bodrum in Mehmed I.

Muğla (provinca)

Provinca Muğla je provinca, ki se nahaja v zahodni Anatoliji v Turčiji ob Egejskem morju.

Poglej Bodrum in Muğla (provinca)

Muzej na prostem

Krjavljeva koča v muljavskem muzeju na prostem Muzej na prostem je posebna oblika muzeja, ki jo lahko imenujemo tudi etnopark, ekomuzej in zlasti v strokovnih krogih skansen.

Poglej Bodrum in Muzej na prostem

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Poglej Bodrum in Osmansko cesarstvo

Perzija

Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.

Poglej Bodrum in Perzija

Potres

San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.

Poglej Bodrum in Potres

Pozejdon

Pozejdon s trizobom Pozejdon je bil v grški mitologiji bog morja.

Poglej Bodrum in Pozejdon

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.

Poglej Bodrum in Prva svetovna vojna

Ptolemajci

Ptolemajska rodbina (starogrško, Ptolemaioi, slovensko Ptolemajci), včasih omenjeni tudi kot Lagidi (starogrško, Lagidai, po Lagu, Očetu Ptolemaja I.) so bili makedonska grška vladarska rodbina, ki je vladala v helenističnem obdobju Starega Egipta.

Poglej Bodrum in Ptolemajci

Relief (umetnost)

Perzijski ''mid-relief'' (mezzo-rilievo) iz dinastije Qajar, Tangeh Savashi v Iranu, dve fazi nizkega reliefa. Podoba visokega reliefa na frizu Parnassus v Albert Memorial v Londonu. Večina glav in številne noge so prisekane, torzi pa odstopajo od ozadja. Relief ali pridvig je kiparsko oblikovanje, kjer kipar oblikuje figure ali druge oblike, ki ne stojijo prosto ampak so vezane na ravnino oziroma od nje odstopajo.

Poglej Bodrum in Relief (umetnost)

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Poglej Bodrum in Rimsko cesarstvo

Rodos

Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.

Poglej Bodrum in Rodos

Satrap

Satrap (staroperzijsko: ساتراپ, grško: σατράπης, satrápēs iz staroperzijskega (medijskega) khšatrapāvā – »varuh kraljestva« ali »varuh province«) je bil naziv guvernerja satrapije (province) v Medijskem in Perzijskem cesarstvu, vključno z Ahemenidskim cesarstvom in v cesarstvih Sasanidov in Helenov, ki so nastala kasneje.

Poglej Bodrum in Satrap

Satrapija

Satrapija (grško: σατραπεία, satrapeia iz staroperzijskega (medijskega): khšatrapāvā - satrap) je bila provinca oziroma upravna enota v perzijskih državah Ahemenidov (550-330 pr. n. št.), Aleksandra Velikega in Selevkidov (312-140 ali 64 pr.

Poglej Bodrum in Satrapija

Sedem čudes starega veka

Sedem čudes starega veka (z leve na desno, z vrha do dna): Keopsova piramida, Babilonski viseči vrtovi, Artemidini tempelj, Zevsov kip v Olimpiji, Mavzolova grobnica v Halikarnasu, Rodoški kolos, Aleksandrijski svetilnik Sedem čudes starega veka je sedem zgradb, ki simbolizirajo največje arhitekturne znamenitosti, ki jih je zgradil človek v starem veku.

Poglej Bodrum in Sedem čudes starega veka

Sicilija

Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.

Poglej Bodrum in Sicilija

Skopas

Skopas (starogrško Σκόπας) (okoli 395 pr. n. št.–350 pr. n. št.) je bil starogrški kipar in arhitekt, najbolj znan po kipu Meleagerja, bakrenem kipu Afrodite in glavi boginje Higieje, Asklepijeve hčere.

Poglej Bodrum in Skopas

Spužve

Spužve, s tujko porifere (znanstveno ime Porifera), so eno izmed devetih najpomembnejših in najobsežnejših debel živali (Animalia), v katerega spadajo vodni (pretežno morski, v manjšem deležu sladkovodni) mnogoceličarji, ki še nimajo pravih tkiv, organov in organskih sistemov, a je pri njih moč prepoznati več dobro razločnih tipov celic.

Poglej Bodrum in Spužve

Sredozemsko podnebje

Območja s sredozemskim podnebjem Sredozemsko podnebje ali mediteransko podnebje (tudi etezijsko) je podnebni tip v subtropskem podnebnem pasu, ki sega od 30 – 40° geografske širine.

Poglej Bodrum in Sredozemsko podnebje

Strabon

Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).

Poglej Bodrum in Strabon

Sulejman I.

Sulejman I. (najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.

Poglej Bodrum in Sulejman I.

Timur Lenk

Timur (perzijsko تیمور‎‎, Timūr, čagatajsko Temür, uzbeško Temur), zgodovinsko znan kot Tamerlan (perzijsko تيمور لنگ‎‎, Timūr(-e) Lang, kar pomeni Železni Hromec ali Železni Šepavec), znan tudi kot Temur, Tajmur, Timurlenk, Timur i Leng, Tamburlajn ali Tajmur-e-Lang, je bil turško-mongolski osvajalec in ustanovitelj Timuridskega cesarstva v Perziji in Srednji Aziji.

Poglej Bodrum in Timur Lenk

Tiran

Tiran (grško τύραννος, týrannos) v sodobni različici pomeni absolutni vladar, neomejen z zakonom ali statutom, ali tisti, ki si je prilastil legitimno neodvisnost.

Poglej Bodrum in Tiran

Trizob

Pozejdon s trizobom Trizob je orožje na drogu ter lovsko orožje, ki je močno podobno bojnim vilam, a se v njih razlikuje v dejstvu, da ima tri osti in ne le dve.

Poglej Bodrum in Trizob

Turčija

Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.

Poglej Bodrum in Turčija

Turške slaščice

V Turčiji je razstavljen izbor turških slaščic Turška slaščica ali lokum (osmansko turško لوقوم) je družina slaščic na osnovi želatine, škroba in sladkorja.

Poglej Bodrum in Turške slaščice

, Sredozemsko podnebje, Strabon, Sulejman I., Timur Lenk, Tiran, Trizob, Turčija, Turške slaščice.