Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Artemizija II. Karijska

Index Artemizija II. Karijska

Artemizija II.

Kazalo

  1. 21 odnosi: Ahemenidsko cesarstvo, Antipater, Arhitekt, Artakserks II., Artakserks III., Demosten, Diodor Sicilski, Egejsko morje, Egipt, Halikarnas, Hekatomen, Hekatomnidi, Idriej, Karija, Mavzol, Oligarhija, Rodos, Satrap, Satrapija, Sedem čudes starega veka, 350 pr. n. št..

  2. Hekatomnidi

Ahemenidsko cesarstvo

Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.

Poglej Artemizija II. Karijska in Ahemenidsko cesarstvo

Antipater

Antipater (grško, Antípatros) je bil makedonski general in državnik, ki je služil pod kraljema Filipom II. in Aleksandrom Velikim, * 397 pr. n. št., † 319 pr. n. št. Leta 320 pr.

Poglej Artemizija II. Karijska in Antipater

Arhitekt

Arhitekt pri delu, 1893 Arhitekt je oseba, ki deluje na področju arhitekture in je usposobljen in ima dovoljenje za načrtovanje, projektiranje in nadzor nad gradnjo objektov.

Poglej Artemizija II. Karijska in Arhitekt

Artakserks II.

Artakserks II.

Poglej Artemizija II. Karijska in Artakserks II.

Artakserks III.

Artakserks III. (staroperzijsko Artaxšaçrā, grško, Artaksérses) je bil veliki kralj perzijskega Ahemenidskega cesarstva in prvi faraon Egipta iz 31.

Poglej Artemizija II. Karijska in Artakserks III.

Demosten

Demosten (grško: Demosthenes), grški politik, vojskovodja in govornik, * 384 pr. n. št., Atene, Grčija, † 322 pr. n. št., Atene Grčija.

Poglej Artemizija II. Karijska in Demosten

Diodor Sicilski

Diodor Sicilski ali Diodor Sikul (antično grško: Διόδωρος Σικελιώτης), grški zgodovinar, ki je ustvarjal v letih 60 do 30 pr.

Poglej Artemizija II. Karijska in Diodor Sicilski

Egejsko morje

Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.

Poglej Artemizija II. Karijska in Egejsko morje

Egipt

Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.

Poglej Artemizija II. Karijska in Egipt

Halikarnas

Halikarnas (starogrško: Halikarnassós ali: Alikarnassós, turško Halikarnas) je bil antično grško mesto v sedanjem Bodrumu v Turčiji.

Poglej Artemizija II. Karijska in Halikarnas

Hekatomen

Hekatomen ali Hekatomon Milaški (grško: Hekatόmnos) je bil karijski satrap, ki je vladal na začetku 4.

Poglej Artemizija II. Karijska in Hekatomen

Hekatomnidi

Replika Mavzolovega mavzoleja v Halikarnasu; Miniatürk, Istanbul Hekatomnidi ali Hekatomnidska dinastija so bili vladarji perzijske satrapije Karije in okoliških pokrajin, ki so vladali približno od 395 pr.

Poglej Artemizija II. Karijska in Hekatomnidi

Idriej

Idriej (grško: Idrieus) je bil od leta 351 do 344 pr.

Poglej Artemizija II. Karijska in Idriej

Karija

Karija (iz luvijskega Karuwa, Strma dežela, starogrško: Karía, turško Karya) je bila zgodovinska regija v zahodni Anatoliji med Lidijo na severu, Pizidijo na vzhodu, Likijo na jugu in Jonijo na zahodu.

Poglej Artemizija II. Karijska in Karija

Mavzol

Mavzol (grško: Mausolos ali: Maussollos) je bil vladar Karije, ki je vladal leta 377-353 pr.

Poglej Artemizija II. Karijska in Mavzol

Oligarhija

Oligarhija (iz starogrških besed ὀλίγοι (olígoi).

Poglej Artemizija II. Karijska in Oligarhija

Rodos

Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.

Poglej Artemizija II. Karijska in Rodos

Satrap

Satrap (staroperzijsko: ساتراپ, grško: σατράπης, satrápēs iz staroperzijskega (medijskega) khšatrapāvā – »varuh kraljestva« ali »varuh province«) je bil naziv guvernerja satrapije (province) v Medijskem in Perzijskem cesarstvu, vključno z Ahemenidskim cesarstvom in v cesarstvih Sasanidov in Helenov, ki so nastala kasneje.

Poglej Artemizija II. Karijska in Satrap

Satrapija

Satrapija (grško: σατραπεία, satrapeia iz staroperzijskega (medijskega): khšatrapāvā - satrap) je bila provinca oziroma upravna enota v perzijskih državah Ahemenidov (550-330 pr. n. št.), Aleksandra Velikega in Selevkidov (312-140 ali 64 pr.

Poglej Artemizija II. Karijska in Satrapija

Sedem čudes starega veka

Sedem čudes starega veka (z leve na desno, z vrha do dna): Keopsova piramida, Babilonski viseči vrtovi, Artemidini tempelj, Zevsov kip v Olimpiji, Mavzolova grobnica v Halikarnasu, Rodoški kolos, Aleksandrijski svetilnik Sedem čudes starega veka je sedem zgradb, ki simbolizirajo največje arhitekturne znamenitosti, ki jih je zgradil človek v starem veku.

Poglej Artemizija II. Karijska in Sedem čudes starega veka

350 pr. n. št.

Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 400. pr. n. št. 390. pr. n. št. 380. pr. n. št. 370. pr. n. št. 360. pr. n. št. - 350. pr. n. št. - 340. pr. n. št. 330. pr. n. št.

Poglej Artemizija II. Karijska in 350 pr. n. št.

Glej tudi

Hekatomnidi