Kazalo
31 odnosi: Ada Karijska, Ahemenidsko cesarstvo, Aleksander Veliki, Anatolija, Artemizija II. Karijska, Ciper, Demosten, Diodor Sicilski, Egipt, Faraon, Feničani, Fenicija, Grščina, Halikarnas, Hekatomen, Hekatomnidi, Judeja, Karija, Kilikija, Mavzol, Nektaneb II., Piksodar, Rodos, Samarija, Satrap, Satrapija, Sidon, Sirija, Strabon, Triera, 344 pr. n. št..
- Hekatomnidi
- Umrli leta 344 pr. n. št.
Ada Karijska
Ada Karijska (starogrško: Ada) je bila karijska vladarica iz Hekatomnidske dinastije, ki je od leta 344 do 340 pr.
Poglej Idriej in Ada Karijska
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Poglej Idriej in Ahemenidsko cesarstvo
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Idriej in Aleksander Veliki
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Idriej in Anatolija
Artemizija II. Karijska
Artemizija II.
Poglej Idriej in Artemizija II. Karijska
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Poglej Idriej in Ciper
Demosten
Demosten (grško: Demosthenes), grški politik, vojskovodja in govornik, * 384 pr. n. št., Atene, Grčija, † 322 pr. n. št., Atene Grčija.
Poglej Idriej in Demosten
Diodor Sicilski
Diodor Sicilski ali Diodor Sikul (antično grško: Διόδωρος Σικελιώτης), grški zgodovinar, ki je ustvarjal v letih 60 do 30 pr.
Poglej Idriej in Diodor Sicilski
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Idriej in Egipt
Faraon
Posmrtna maska faraona Tutankamona Faraon je bil naziv za vladarja (kralja) v starem Egiptu.
Poglej Idriej in Faraon
Feničani
Feničani so bili ljudstvo, živeče na ozemlju današnje Sirije, Palestine in Izraela ter Severne Afrike.
Poglej Idriej in Feničani
Fenicija
Fenícija je zgodovinska država ob obali Sirije in Libanona med Latakijo na severu in hribom Karmel na jugu.
Poglej Idriej in Fenicija
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Idriej in Grščina
Halikarnas
Halikarnas (starogrško: Halikarnassós ali: Alikarnassós, turško Halikarnas) je bil antično grško mesto v sedanjem Bodrumu v Turčiji.
Poglej Idriej in Halikarnas
Hekatomen
Hekatomen ali Hekatomon Milaški (grško: Hekatόmnos) je bil karijski satrap, ki je vladal na začetku 4.
Poglej Idriej in Hekatomen
Hekatomnidi
Replika Mavzolovega mavzoleja v Halikarnasu; Miniatürk, Istanbul Hekatomnidi ali Hekatomnidska dinastija so bili vladarji perzijske satrapije Karije in okoliških pokrajin, ki so vladali približno od 395 pr.
Poglej Idriej in Hekatomnidi
Judeja
Bližnji vzhod v 1. stoletju Judeja je svetopisemsko, rimsko in sodobno ime goratega južnega dela Izraela (Eretz Yisrael).
Poglej Idriej in Judeja
Karija
Karija (iz luvijskega Karuwa, Strma dežela, starogrško: Karía, turško Karya) je bila zgodovinska regija v zahodni Anatoliji med Lidijo na severu, Pizidijo na vzhodu, Likijo na jugu in Jonijo na zahodu.
Poglej Idriej in Karija
Kilikija
Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.
Poglej Idriej in Kilikija
Mavzol
Mavzol (grško: Mausolos ali: Maussollos) je bil vladar Karije, ki je vladal leta 377-353 pr.
Poglej Idriej in Mavzol
Nektaneb II.
Nektaneb II. (Manetonov transkript egipčanskega Nḫht-Ḥr-Ḥbyt, Močan je Horus iz Hebita) je bil tretji in zadnji faraon iz 30.
Poglej Idriej in Nektaneb II.
Piksodar
Piksodar (grško: Piksódaros) je bil od leta 340 do 334 pr.
Poglej Idriej in Piksodar
Rodos
Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.
Poglej Idriej in Rodos
Samarija
Samarija (hebrejsko, arabsko ali) je pokrajina v Izraelu.
Poglej Idriej in Samarija
Satrap
Satrap (staroperzijsko: ساتراپ, grško: σατράπης, satrápēs iz staroperzijskega (medijskega) khšatrapāvā – »varuh kraljestva« ali »varuh province«) je bil naziv guvernerja satrapije (province) v Medijskem in Perzijskem cesarstvu, vključno z Ahemenidskim cesarstvom in v cesarstvih Sasanidov in Helenov, ki so nastala kasneje.
Poglej Idriej in Satrap
Satrapija
Satrapija (grško: σατραπεία, satrapeia iz staroperzijskega (medijskega): khšatrapāvā - satrap) je bila provinca oziroma upravna enota v perzijskih državah Ahemenidov (550-330 pr. n. št.), Aleksandra Velikega in Selevkidov (312-140 ali 64 pr.
Poglej Idriej in Satrapija
Sidon
Sidon (ribolov) je tretje največje mesto v Libanonu, večinoma sunitski in šiitski muslimani). Leži ob sredozemski obali, Tir na jugu in libanonska prestolnica Bejrut na severu sta oddaljeni približno 40 kilometrov.
Poglej Idriej in Sidon
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Idriej in Sirija
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Idriej in Strabon
Triera
250px Triera, tudi trirema ali troveslača (grško Τριήρης triērēs, latinsko: trirēmis), je bila pri Feničanih, starih Grkih in Rimljanih vojna ladja s tremi vrstami vesel.
Poglej Idriej in Triera
344 pr. n. št.
Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 390. pr. n. št. 380. pr. n. št. 370. pr. n. št. 360. pr. n. št. 350. pr. n. št. - 340. pr. n. št. - 330. pr. n. št. 320. pr. n. št.
Poglej Idriej in 344 pr. n. št.