Kazalo
25 odnosi: Apolonija, Ardijejci, Bastarni, Dardanci, Donava, Etolija, Filip V. Makedonski, Galba, Germani, Grščina, Iliri, Ilirija (država), Italija, Karpati, Kralj, Livij, Longar, Makedonija (kraljestvo), Monunij, Pelagonija, Peonija, Perzej Makedonski, Rimska republika, Stobi, Vardar.
Apolonija
Apolonija je žensko osebno ime.
Poglej Baton Dardanski in Apolonija
Ardijejci
Ardijejska država na višku svoje moči pod kraljem Agronom Ardijejci ali Ardiejci, (latinsko: Vardiaei; grško: Ἀρδιαῖοι ali Οὐαρδαῖοι), so bili ilirsko pleme, ki je svojo moč krepilo z gusarjenjem po Jadranu.
Poglej Baton Dardanski in Ardijejci
Bastarni
Rimska Dakija in sosednje pokrajine leta 125 Bastarni (latinsko ali, starogrško ali, Bastárnai ali Bastérnai) so bili staroveško ljudstvo, ki je bilo od leta 200 pr.
Poglej Baton Dardanski in Bastarni
Dardanci
Zemljevid naselitve Ilirov Dardanci (grško Δαρδάνιοι, Dardanoi, tudi Δαρδανεις, Dardaneis; Δαρδανιαται, Dardaniatai) so bilo ilirski plemenski sklop z močnimi tračanskimi elementi, ki so živeli v Dardaniji, sedanjem Kosovu, južni Srbiji in severni Makedoniji.
Poglej Baton Dardanski in Dardanci
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Baton Dardanski in Donava
Etolija
Karta antične Etolije Etolija (Aitolia), gorata grška pokrajina na severni obali Korintskega zaliva, del sedanje grške prefekture Etolija-Akarnanija.
Poglej Baton Dardanski in Etolija
Filip V. Makedonski
Filip V. (grško Φίλιππος Δ΄), makedonski kralj med letoma 221 do 179 pr. n. št. v rodbini Antigonidov, * 238 pr. n. št., † 179 pr. n. št. Sin kralja Demetrija II. Etolskega.
Poglej Baton Dardanski in Filip V. Makedonski
Galba
Galba (latinsko: Servius Sulpicius Galba Augustus), guverner Tarakonske Hispanije, 6.
Poglej Baton Dardanski in Galba
Germani
Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.
Poglej Baton Dardanski in Germani
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Baton Dardanski in Grščina
Iliri
Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.
Poglej Baton Dardanski in Iliri
Ilirija (država)
Ilirija (antično grško: Ἰλλυρία ali Ἰλλυρίς, latinsko: Illyria ali Illyricum zgodovinsko geografsko področje, ki so ga v antiki naseljevala številna ilirska plemena. Plemena so imela skupen jezik in prebivala na ozemlju, ki se približno ujema z ozemljem bivše Socialistične federativne republike Jugoslavije, in delu sedanje republike Albanije.
Poglej Baton Dardanski in Ilirija (država)
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Baton Dardanski in Italija
Karpati
Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.
Poglej Baton Dardanski in Karpati
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Baton Dardanski in Kralj
Livij
Livij je moško osebno ime.
Poglej Baton Dardanski in Livij
Longar
Longar, kralj ilirskega Dardanskega kraljestva, ki je vladal približno od leta 231 pr.
Poglej Baton Dardanski in Longar
Makedonija (kraljestvo)
Makedonija (grško Μακεδονία) je bila starodavno kraljestvo na obrobju Arhaične in Klasične Grčije in kasneje prevladujoča država Helenistične Grčije.
Poglej Baton Dardanski in Makedonija (kraljestvo)
Monunij
Monunij I (grško: Μονούνιος), ilirski kralj Dardanskega kraljestva, ki je vladal približno od leta 290 – 270 pr.
Poglej Baton Dardanski in Monunij
Pelagonija
Kotlina Pelagonija, satelitski posnetek. Rumena črta označuje mejo med Severno Makedonijo in Grčijo Pelagonija ali Prilepsko-Bitolsko-Lerinsko polje, ki ga Makedonci imenujejo kar Pol(j)e, je največja kotlina v zemljepisni regiji, ki si jo danes delita Severna Makedonija – severni del in Grčija – južni del.
Poglej Baton Dardanski in Pelagonija
Peonija
Ozemlje antične Peonije Peonija (grško: Παιονία), antična država, v kateri so bili naseljeni večinoma Peonci (antično grško: Παίονες). Natančne meje prvotne Peonije, prebivalci in njena zgodnja zgodovina so zelo nejasni, verjetno pa je ležala nekje na področju Trakije.
Poglej Baton Dardanski in Peonija
Perzej Makedonski
Perzej (grško, Perseus) je bil zadnji kralj (Basieus) Makedonskega kraljestva, ustanovljenega po smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Baton Dardanski in Perzej Makedonski
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Baton Dardanski in Rimska republika
Stobi
Stobi ali Stoboi (starogrško Στόβοι; latinsko Stobi; makedonsko Стоби) je bilo starodavno mesto Peonije, ki ga je kasneje osvojilo Kraljestvo Makedonija in končno postalo glavno mesto rimske province Makedonije Salutaris.
Poglej Baton Dardanski in Stobi
Vardar
Vardar ali Aksios je najdaljša reka v Severni Makedoniji in druga najdaljša reka v Grčiji, ki se izliva v Egejsko morje pri Solunu.
Poglej Baton Dardanski in Vardar