Kazalo
101 odnosi: Aškelon, Abd al-Malik ibn Marvan, Ahemenidsko cesarstvo, Ajubidi, Akçe, Aleksander Veliki, Anatolija, Arabščina, Arabci, Argentina, Aristobul II., Asarhadon, Železna doba, Žito, Babilonija, Banana, Batumi, Belorusija, Bizantinsko cesarstvo, Bližnji vzhod, Bordeaux, Bronasta doba, Citrus, Dagon, Domača koza, Egipt, Ekron, Elam, Etiopija, Fatimidi, Figa, Filistejci, Florida, Francija, Gat, Gaza, Geograf, Grščina, Grki, Gruzija, Han, Hebrejščina, Herod Veliki, Hirkan II., Islam, Izrael, Izraelci, Jūrmala, Ječmen, Ješiva, ... Razširi indeks (51 več) »
Aškelon
Aškelon (hebrejsko אַשְׁקְלוֹן, Aškelon), znan tudi kot Askalon (grško, Askálōn, arabsko عَسْقَلَان, ʿAsqalān), je mesto na sredozemski obali v južnem Izraelu, približno 50 km južno od Tel Aviva.
Poglej Ašdod in Aškelon
Abd al-Malik ibn Marvan
Abd al-Malik ibn Marvan, (arabsko: عبد الملك بن مروان), peti kalif Omajadskega kalifata, * 646, Meka, † 705, al-Sinabra.
Poglej Ašdod in Abd al-Malik ibn Marvan
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Poglej Ašdod in Ahemenidsko cesarstvo
Ajubidi
Ajubidi so bili muslimanska vladarska dinastija kurdskega porekla, ki je v 12. in 13. stoletju vladala v Egiptu, Siriji, Jemnu (razen gorovja na severu), Dijar Bakru, Meki, Hedžasu in severnemu Iraku.
Poglej Ašdod in Ajubidi
Akçe
Akçe (osmansko turško: آقچه) je bila osnovna denarna enota Osmanskega cesarstva, ki se je začel kovati med vladanjem sultana Orhana I. (1326-1359).
Poglej Ašdod in Akçe
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Ašdod in Aleksander Veliki
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Ašdod in Anatolija
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Poglej Ašdod in Arabščina
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Poglej Ašdod in Arabci
Argentina
Argentina je država v Južni Ameriki med Andi in južnim Atlantikom.
Poglej Ašdod in Argentina
Aristobul II.
Aristobul II. (hebrejsko אריסטובולוס השני) je bil judovski vrhovni svečenik in leta 66-63 pr.
Poglej Ašdod in Aristobul II.
Asarhadon
Asarhadonova stela Asarhadonov valj iz trdnjave Šalmaneser v Nimrudu Spomenik kralju Asarhadonu iz črnega bazalta, postavljen okoli leta 670 pr. n. št.; Britanski muzej, London Stebriček iz terakote z opisom Asarhadonove obnove Babilona; Britanski muzej, London Asarhadon (akadsko Aššur-aḥa-iddina, Ašur je dal brata, hebrejsko אֵסַר חַדֹּן, starogrško, Asaraddon,NEW ADVENT BIBLE: Ezra 4.
Poglej Ašdod in Asarhadon
Železna doba
Želézna dôba je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja.
Poglej Ašdod in Železna doba
Žito
Oves, ječmen, in nekatere živilske izdelke, narejene iz žitnih zrn. Žito (množ. žita) je skupno ime za kulturne rastline s klasi ali lati.
Poglej Ašdod in Žito
Babilonija
Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.
Poglej Ašdod in Babilonija
Banana
Banana je užiten sadež, plod različnih vrst zelnatih rastlin iz roda Musa in je lahko različnih barv, velikosti in trdnosti.
Poglej Ašdod in Banana
Batumi
Batumi (ბათუმი, prej Batum ali Batoum) je obmorsko mesto ob Črnem morju in je prestolnica Adžarije, avtonomne republike na zahodu Gruzije.
Poglej Ašdod in Batumi
Belorusija
Belorusija (belorusko in rusko Беларусь, Belarus’), uradno Republika Belorusija, je celinska država v Vzhodni Evropi z glavnim mestom Minsk.
Poglej Ašdod in Belorusija
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Ašdod in Bizantinsko cesarstvo
Bližnji vzhod
Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.
Poglej Ašdod in Bližnji vzhod
Bordeaux
Bordeaux (fonetično: Bordó; Okcitansko/gaskonjsko? Bordèu, baskovsko: Bordele) je pristaniško in administrativno glavno mesto jugozahodne francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Gironde.
Poglej Ašdod in Bordeaux
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Ašdod in Bronasta doba
Citrus
Cítrus (znanstveno ime Citrus) je najbolj razširjen rod agrumov iz družine rutičevk (Rutaceae).
Poglej Ašdod in Citrus
Dagon
Dagon ali Dagan je bil staro mezopotamsko in kanaansko božanstvo.
Poglej Ašdod in Dagon
Domača koza
Domača koza (znanstveno ime Capra aegagrus hircus) je udomačena podvrsta divje koze jugozahodne Azije in Evrope.
Poglej Ašdod in Domača koza
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Ašdod in Egipt
Ekron
Ekron (hebrejsko עֶקְרוֹן ʿeqrōn), v helenističnem obdobju znan kot Akkaron, je bi eno od petih mest slavnega filistejskega pentapolisa v jugozahodnem Kanaanu.
Poglej Ašdod in Ekron
Elam
Elam (elamsko: Hatamti, akadsko: Elamû, kar pomeni »domovina Elamitov«) je biblijsko ime stare države na ozemlju današnjega jugozahodnega Irana severno od južnega toka Tigrisa, današnji Khuzistan v Iranu.
Poglej Ašdod in Elam
Etiopija
Federatívna demokrátična repúblika Etiópija (amharsko የኢትዮጵያ, Itjop'ija) je celinska država v severovzhodni Afriki.
Poglej Ašdod in Etiopija
Fatimidi
Fatimidi so bili islamska vladarska rodbina v severni Afriki.
Poglej Ašdod in Fatimidi
Figa
Fíga (tudi smókva; znanstveno ime Ficus carica) je srednje velik grm ali drevo.
Poglej Ašdod in Figa
Filistejci
Gat Filistejci (hebrejsko פְּלִשְׁתִּים pelištīm, novoegipčansko Peleset) so bili staroveško ljudstvo, naseljeno v Filisteji, ozemlju med Sredozemskim morjem, Sirsko-arabsko puščavo, južnim Libanonom in Mrtvim morjem.
Poglej Ašdod in Filistejci
Florida
Florida (angleško, špansko) je južna zvezna država v ZDA.
Poglej Ašdod in Florida
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Ašdod in Francija
Gat
Gat je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Belišće Osiješko-baranjske županije.
Poglej Ašdod in Gat
Gaza
Gaza je manjše palestinsko ozemlje pod lastno upravo na vzhodni obali Sredozemskega morja, ki meji na Egipt na jugozahodu in Izrael na vzhodu in severu.
Poglej Ašdod in Gaza
Geograf
Geograf je znanstvenik, ki se v splošnem največ ukvarja z geografijo.
Poglej Ašdod in Geograf
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Ašdod in Grščina
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Ašdod in Grki
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Ašdod in Gruzija
Han
Han ima več pomenov.
Poglej Ašdod in Han
Hebrejščina
Hebrêjščina je semitski jezik iz afroazijske jezikovne družine, ki ga govori okrog 6 milijonov ljudi, živečih večinoma v Izraelu, delih palestinskih ozemelj, ZDA in v judovskih skupnostih širom sveta.
Poglej Ašdod in Hebrejščina
Herod Veliki
Herod Veliki (imenovan tudi Herod I., hebrejsko, grško) je bil vladar Judeje od leta 37 pr. n. št. do leta 4 pr. n. št. * 74 pr. n. št.(?); +4 pr. n. št. Jeruzalem.
Poglej Ašdod in Herod Veliki
Hirkan II.
Hirkan II. (hebrejsko הורקנוס השני) je bil judovski vrhovni svečenik in leta 67 pr.
Poglej Ašdod in Hirkan II.
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Ašdod in Islam
Izrael
Izrael uradno Država Izrael (label) je visoko razvita bližnjevzhodna država.
Poglej Ašdod in Izrael
Izraelci
Izraelci so narod, ki danes primarno živi na območju Izraela, in ima okoli 7 milijonov pripadnikov.
Poglej Ašdod in Izraelci
Jūrmala
Jūrmala je priljubljeno latvijsko obmorsko letovišče 10 km jugovzhodno od Rige.
Poglej Ašdod in Jūrmala
Ječmen
Jêčmen (znanstveno ime Hordeum vulgare) smatrajo za zelo staro žito.
Poglej Ašdod in Ječmen
Ješiva
Študentje Ješive, leto 1936 Ješiva (- sedenje) je talmudska šola za študente od najstniških do začetka dvajsetih let.
Poglej Ašdod in Ješiva
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Poglej Ašdod in Jeruzalem
Jožef Flavij
Jožef Flavij ali Titus Flavius Josephus (grško: Φλάβιος Ἰώσηπος) (Jeruzalem, 37 - c. 100), rojen Yosef ben Matityahu (hebrejsko יוסף בן מתתיהו, Yosef ben Matityahu) je bil rimsko-judovski zgodovinar iz prvega stoletja, ki se je rodil v Jeruzalemu - tedaj del rimske Judeje - očetu duhovniškega porekla in materi, ki je trdila kraljevsko poreklo.
Poglej Ašdod in Jožef Flavij
Kalcedonski koncil
Kalcedonski koncil je potekal od 8. oktobra do 1. november leta 451 v Kalcedonu, mestu v Bitiniji v Mali Aziji. Na koncilu so zavrnili monofizitizem (nauk, da ima Kristus samo eno naravo) in podrobneje razdelali nauk o dveh naravah Jezusa Kristusa, ki je pravi Bog (ima Božjo naravo) in pravi človek (ima človeško naravo).
Poglej Ašdod in Kalcedonski koncil
Kalif
Kalif Harun al-Rašid Kalif (arabsko خليفة, Khalīfah) je naziv vladarja kalifata ali naziv duhovnega poglavarja islamske skupnosti (umma), ki živi po šeriatskem pravu.
Poglej Ašdod in Kalif
Kalifornija
Kalifórnija (angleško in špansko California) je zahodna zvezna država ZDA, ki meji na Tihi ocean.
Poglej Ašdod in Kalifornija
Kamena doba
Kamena doba (pred 6 milijoni let - 6000 pr. n. št.) je obdobje prazgodovine, v kateri so ljudje svoja orodja izdelovali predvsem iz kamna (najpogosteje kremena).
Poglej Ašdod in Kamena doba
Kanaan
Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.
Poglej Ašdod in Kanaan
Karaitsko judovstvo
Vilni Karaitsko judovstvo (hebrejsko קָרָאִים, v prevodu: ljudje pisma) je judovska verska ločina, nastala v 7. stoletju po Kristusu v Babiloniji.
Poglej Ašdod in Karaitsko judovstvo
Kazahstan
Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.
Poglej Ašdod in Kazahstan
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej Ašdod in Kitajska
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Ašdod in Krščanstvo
Križar
Krížarji ali božji vitezi so bili vojščaki, ki so na poziv papeža sodelovali v križarskih vojnah, da bi iz rok muslimanov osvobodili sveto mesto Jeruzalem.
Poglej Ašdod in Križar
Križarske vojne
prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.
Poglej Ašdod in Križarske vojne
Kupola na skali
Kupola na skali 300px Kupola na skali (arabsko مسجد قبة الصخرة, Masjid Qubbat As-Sakhrah, hebrejsko כיפת הסלע, Kipat Hasela) je islamsko svetišče v Jeruzalemu, zgrajeno leta 691, najstarejše islamsko svetišče na svetu.
Poglej Ašdod in Kupola na skali
Latvija
Repúblika Látvija (tudi Letonija) je republika z okoli dvema milijonoma prebivalcev v severovzhodni Evropi.
Poglej Ašdod in Latvija
Ljudstva z morja
Prizor s severnega zidu templja v Medinet Habuju se pogosto omenja kot prizor s pohoda Egipčanov proti ljudstvom z morja, ki je postal znan kot bitka v Nilovi delti. Sovražniki Egipta v opisu niso imenovani, ampak opisani kot prišleki iz "severnih dežel". Znanstveniki so opazili podobnosti pričesk in orožja vojakov na tem in drugih reliefih, na katerih so napadalci imenovani.
Poglej Ašdod in Ljudstva z morja
Los Angeles
Los Angeles (kratko L. A., tudi) je drugo največje mesto v ZDA (za New Yorkom) in največje mesto v zvezni državi Kalifornija.
Poglej Ašdod in Los Angeles
Mameluki
Mameluški bojevnik Mameluki (arabsko مملوك (ednina), مماليك (množina)) je izraz za osvobojene vojne sužnje, ki so si v vojski priborili najvišje položaje.
Poglej Ašdod in Mameluki
Mark Licinij Kras
Mark Licinij Kras, rimski politik in vojskovodja, * okoli 115 pr. n. št. † 53 pr. n. št. Kras je takrat kot častnik rimske vojske med državljansko vojno (83–82 pr. n. št.) podpiral Sulo.
Poglej Ašdod in Mark Licinij Kras
Maroko
Maroko (arabsko المغرب; uradno Kraljevina Maroko) je obmorska država v severozahodni Afriki.
Poglej Ašdod in Maroko
Med
Med Satje Méd (slovensko arhaično strd) je sladka in viskozna snov, ki jo izdeluje več čebel, med katerimi so najbolj znane medonosne čebele.
Poglej Ašdod in Med
Medija
Medija je lahko.
Poglej Ašdod in Medija
Moldavija
Republika Moldavija ali Moldova je celinska država v vzhodni Evropi med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu.
Poglej Ašdod in Moldavija
Nahija
Nahija (arabsko ناحية, nahiat, turško nahiye) je bila upravna enota Osmanskega cesarstva, manjša od kaze.
Poglej Ašdod in Nahija
Nebukadnezar II.
Nebukadnezar II., drugi kaldejski kralj, ki je vladal od 605 pr.
Poglej Ašdod in Nebukadnezar II.
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Ašdod in Nemčija
Omajadski kalifat
Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.
Poglej Ašdod in Omajadski kalifat
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Ašdod in Osmansko cesarstvo
Palestina
Palestinskih ozemelj (Zahodni breg in Gaza), ki si jih lasti Država Palestina Palestina je lahko.
Poglej Ašdod in Palestina
Pšenica
Pšenica (znanstveno ime Triticum ssp.) je kulturna rastlina, ki zraste v višino do 1,5 m. Je ena najstarejših kulturnih rastlin na svetu.
Poglej Ašdod in Pšenica
Pompej Veliki
Pompej Veliki (polno ime: Gnej Pompej Veliki), rimski vojskovodja, politik in državnik, * 29. september 106 pr. n. št., Picenum, † 29. september 48 pr. n. št., Egipt.
Poglej Ašdod in Pompej Veliki
Pravi datljevec
Pravi datljevec (znanstveno ime Phoenix dactylifera) je palma iz rodu Phoenix (datljevec).
Poglej Ašdod in Pravi datljevec
Prva judovsko-rimska vojna
Prva judovsko-rimska vojna (66-73) (hebrejsko המרד הגדול, latinsko), včasih tudi velika judovska vstaja, je bila prva od treh velikih vstaj Judov v rimski provinci Judeji proti Rimskemu imperiju.
Poglej Ašdod in Prva judovsko-rimska vojna
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Ašdod in Ptolemaj
Romeji
Rimljani ali Romeji (Grško: Ῥωμαῖοι) je izraz s katerim so se narodnostno identificirali grško govoreči prebivalci vzhodnorimskega imperija, danes znani tudi kot Bizantinci, to oznako so dobili v 19.
Poglej Ašdod in Romeji
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Ašdod in Rusija
Sanherib
Sanherib (akadsko Sîn-ahhī-erība, Sîn je nadomestil brate, sirsko ܣܝܢܚܪܝܒ, Sīnḥārīḇ, hebrejsko סַנְחֵרִיב, sodobno hebrejsko Sanḥērív, tibersko Sanḥēríḇ) je bila asirski kralj, ki je vladal od 705 pr.
Poglej Ašdod in Sanherib
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Poglej Ašdod in Selevkidsko cesarstvo
Seznam suverenih držav
Seznam suverenih držav. Na svetu je trenutno 195 povsem neodvisnih držav.
Poglej Ašdod in Seznam suverenih držav
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Ašdod in Sovjetska zveza
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Ašdod in Sredozemsko morje
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Ašdod in Starorimska civilizacija
Tel Aviv
Tel Aviv – Yafo (hebrejsko: תֵּל־אָבִיב-יָפוֹ; navadno imenovan le Tel Aviv) je drugo največje mesto države Izrael, ki leži na sredozemski obali.
Poglej Ašdod in Tel Aviv
Tell
Siriji citadelo v Alepu, severna Sirija, zgrajeno na vrhu tela, naseljenega najmanj od 3. tisočletja pr. n. št. Trdnjava Tel Arad v Izraelu Tell ali tel (W.F. Albright. Archaeology of Palestine. Art of Excavating a Palestinian Mound, 1960, str. 16.) je vrsta arheološke gomile, ki je nastala zaradi več stoletij ponavljajočih se obdobij naselitve in opustitve istega naselitvenega mesta.
Poglej Ašdod in Tell
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Poglej Ašdod in Turki
Ugarit
Ugarit je feničansko arheološko najdišče v Siriji, nekaj km severno od pristaniškega mesta Latakija, v bližini modernega naselja Ras Šamra (arabsko رأس شمره).
Poglej Ašdod in Ugarit
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Ašdod in Ukrajina
Uzurpator
Uzurpator (iz latinskega usurpatio – prilaščanje, prisvajanje) je posameznik ali skupina posameznikov, ki s silo in brez pravne osnove pridobi in ohranja oblast ali pravice drugega.
Poglej Ašdod in Uzurpator
Velika Britanija
Velika Britanija je geografsko poimenovanje otoka v severnovzhodnem predelu Atlantskega oceana, ki obsega večino ozemlja Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Ašdod in Velika Britanija
Vespazijan
Vespazijan (latinsko), 9.
Poglej Ašdod in Vespazijan
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Ašdod in Združene države Amerike