Kazalo
43 odnosi: Antoni Gaudí, Škofijska palača Astorga, Španska avtonomna skupnost, Španska vojna za neodvisnost, Berberi, Bronasta doba, Domus, Hernán Cortés, Hispanija, Jakobova pot, Judje, Kakav, Kastilja in Leon, Kastrum, Köppnova podnebna klasifikacija, Kelti, Las Médulas, León, Španija, Moissac, Napoleon Bonaparte, Orozij, Paleolitik, Palisada, Plinij starejši, Ponferrada, Pravi križ, Provinca León, Punske vojne, Rimska Britanija, Rimska Dakija, Rimska legija, Ruta de la Plata, Santiago de Compostela, Srednjeevropski čas, Srednjeevropski poletni čas, Stolnica svete Marije, Astorga, Svebi, Sveti Jakob, Sveti Pavel, VI. legija Victrix, Vizigoti, X. legija Gemina, Zlato.
Antoni Gaudí
Antoni Gaudí i Cornet, katalonski arhitekt, * 25. junij 1852, Riudoms, provinca Tarragona, Katalonija, Španija, † 7. junij 1926, Barcelona, Španija.
Poglej Astorga, Španija in Antoni Gaudí
Škofijska palača Astorga
Pogled z juga; spodaj desno: dve od treh angelskih figur na vrtu Škofijska palača Astorga je ena od le treh Stavb, ki jih je Antoni Gaudí realiziral zunaj Katalonije.
Poglej Astorga, Španija in Škofijska palača Astorga
Španska avtonomna skupnost
Španske avtonomne skupnosti Avtonomna skupnost (špansko comunidad autónoma, baskovsko autonomia erkidegoa, katalonsko comunitat autònoma, galicijsko comunidade autónoma, okcitansko comunautat autonòma, aragonsko comunidat autonoma, asturijsko comunidá autónoma) je geografska in politična enota v Španiji.
Poglej Astorga, Španija in Španska avtonomna skupnost
Španska vojna za neodvisnost
Španska vojna za neodvisnost je konflikt, ki se je razvil med letoma 1808 in 1814 v času Napoleonskih vojn.
Poglej Astorga, Španija in Španska vojna za neodvisnost
Berberi
Berberi ali Imazigi (berberščina:Imaziɣen ⵉⵎⴰⵣⵉⵖⵏ, ⵎⵣⵗⵏ; ednina: Amaziɣ, ⴰⵎⴰⵣⵉⵖ ⵎⵣⵗ; أمازيغ) so narodna skupina avtohtona v Severni Afriki, predvsem v Maroku, Alžiriji, Tuniziji, in Libiji, ter v manjšem obsegu v Mavretaniji, na severu Malija, in v severnem Nigru.
Poglej Astorga, Španija in Berberi
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Astorga, Španija in Bronasta doba
Domus
V antičnem Rimu je bil domus (množina domūs) vrsta hiše, ki so jo zasedali višji sloji in nekateri premožni svobodni ljudje med republikanskim in imperialnim obdobjem.
Poglej Astorga, Španija in Domus
Hernán Cortés
Hernán Cortés de Monroy y Pizarro Altamirano, grof doline Oaxaca (španski konkvistador, * 1485, Medellín, kraljestvo Kastilja, Španija, † 2. december 1547, Castilleja de la Cuesta, Kastilja. Za življenja je bil poznan kot Hernando ali Fernando Cortés, vsa svoja pisma pa je podpisoval kot Fernán Cortés.
Poglej Astorga, Španija in Hernán Cortés
Hispanija
Hispanija (latinsko) je bilo rimsko ime Iberskega polotoka in njegovih provinc.
Poglej Astorga, Španija in Hispanija
Jakobova pot
prelaza Brenner, ko jih noge zanesejo na razgibano Tirolsko. Jakobova pot ali El Camino de Santiago je skupno ime za več romarskih poti, ki so in še vodijo do svetišča svetega Jakoba v Santiago de Compostela (Santiago pomeni sveti Jakob).
Poglej Astorga, Španija in Jakobova pot
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Astorga, Španija in Judje
Kakav
Kakav je posušeno in polno fermentirano orešček rastline kakavovca.
Poglej Astorga, Španija in Kakav
Kastilja in Leon
Kastilja in León; asturijsko Castiella y Llión (leonsko narečje); galicijsko Castela e León) je avtonomna skupnost na severozahodu Španije. Ustanovljena je bila leta 1983. Oblikovale so jo province Ávila, Burgos, León, Palencia, Salamanca, Segovia, Soria, Valladolid in Zamora.
Poglej Astorga, Španija in Kastilja in Leon
Kastrum
Idealiziran osnovni načrt rimskega kastra:(1) Principia (2) Via praetoria (3) Via principalis (glavna cesta) (4) Porta principalis dextra (desna glavna vrata) (5) Porta praetoria (glavna vrata) (6) Porta principalis sinistra (leva glavna vrata) (7) Porta decumana (zadnja vrata). Kastrum (latinsko castrum, mn.
Poglej Astorga, Španija in Kastrum
Köppnova podnebna klasifikacija
Svet glede na Köppnovo podnebno klasifikacijo klime. Köppnova podnebna klasifikacija je ena izmed najpogosteje uporabljenih sistemov za klasifikacijo podnebja.
Poglej Astorga, Španija in Köppnova podnebna klasifikacija
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Astorga, Španija in Kelti
Las Médulas
Las Médulas je zgodovinsko nahajališče zlata v bližini mesta Ponferrada na obrobju kraja El Bierzo (provinca Leon, Kastilja in Leon, Španija).
Poglej Astorga, Španija in Las Médulas
León, Španija
León (španščina; leoneško Llión /Lleon) je mesto in občina v Španiji, glavno mesto province León, del avtonomne skupnosti Kastilja in Leon, na severozahodu Iberskega polotoka.
Poglej Astorga, Španija in León, Španija
Moissac
Moissac je mesto in občina v departmaju Tarn-et-Garonne v regiji Oksitanija na jugu Francije.
Poglej Astorga, Španija in Moissac
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Astorga, Španija in Napoleon Bonaparte
Orozij
Pavel Orozij, rimski duhovnik, teolog in zgodovinar, * okoli 375, Braga (danes Portugalska), † po 418.
Poglej Astorga, Španija in Orozij
Paleolitik
Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.
Poglej Astorga, Španija in Paleolitik
Palisada
Palisada je lesena (iz kolov) ali kovinska ograja podobna zidu, različne višine, ki se uporablja kot obrambna struktura.
Poglej Astorga, Španija in Palisada
Plinij starejši
Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.
Poglej Astorga, Španija in Plinij starejši
Ponferrada
Ponferrada je mesto v Španiji v avtonomni skupnosti Kastilja in Leon.
Poglej Astorga, Španija in Ponferrada
Pravi križ
Križani Jezus (Giotto, okoli 1310) Pravi križ, tudi sveti križ, je križ, na katerem je bil križan Jezus Kristus.
Poglej Astorga, Španija in Pravi križ
Provinca León
Provinca León (špansko:; leonsko: Llión; galicijko) je provinca severozahodne Španije v severozahodnem delu avtonomne skupnosti Kastilja in Leon.
Poglej Astorga, Španija in Provinca León
Punske vojne
500px Punska vojna je ime treh vojn med Kartagino in mlado Rimsko republiko, ki je v tem konfliktu zmagovala.
Poglej Astorga, Španija in Punske vojne
Rimska Britanija
Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.
Poglej Astorga, Španija in Rimska Britanija
Rimska Dakija
Rimska Dakija (latinsko ali, romunsko Dacia romană) je bila rimska provinca med letoma 106 in 271 ali 275.
Poglej Astorga, Španija in Rimska Dakija
Rimska legija
Rimska legija je bila osnovna taktična enota rimske vojske.
Poglej Astorga, Španija in Rimska legija
Ruta de la Plata
Tabula Peutingeriana (izsek iz ''Hispania'', najbolj zahodni del) Ruta de la Plata je zgodovinska cestna povezava med Seviljo in Astorgo na berskem polotoku.
Poglej Astorga, Španija in Ruta de la Plata
Santiago de Compostela
Santiago de Compostela je glavno mesto avtonomne skupnosti Galicija na severozahodu Španije.
Poglej Astorga, Španija in Santiago de Compostela
Srednjeevropski čas
Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.
Poglej Astorga, Španija in Srednjeevropski čas
Srednjeevropski poletni čas
Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).
Poglej Astorga, Španija in Srednjeevropski poletni čas
Stolnica svete Marije, Astorga
Stolnica Astorga (špansko Catedral de Santa María de Astorga) je rimskokatoliška cerkev v Astorgi v Španiji, dokumentiran že od 3.
Poglej Astorga, Španija in Stolnica svete Marije, Astorga
Svebi
Svebi je ime za zvezo germanskih plemen, ki so živela v porečju Labe od 1. stoletja pr. n. št. naprej, ko se njihovo ime prvič pojavi v rimskih zapisih.
Poglej Astorga, Španija in Svebi
Sveti Jakob
Mučeništvo svetega Jakoba Velikega, Albrecht Dürer. Jakob Veliki (tudi Jakob Starejši ali Jakob Zebedejev) je bil eden od dvanajstih Jezusovih apostolov, * Betsajda, Galileja; † Jeruzalem, leta 44 (ali 42).
Poglej Astorga, Španija in Sveti Jakob
Sveti Pavel
Sveti Pavel ((Paulos), prvotno Savel iz Tarza (Saulos; hebrejsko, Šaul)), apostol, krščanski misijonar in avtor pisem, ki predstavljajo velik del Nove zaveze, mučenec in svetnik.
Poglej Astorga, Španija in Sveti Pavel
VI. legija Victrix
Britaniji VI.
Poglej Astorga, Španija in VI. legija Victrix
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Astorga, Španija in Vizigoti
X. legija Gemina
Deseta legija Gemina (slovensko Dvojčica, latinsko Legio decima Gemina), ena od štirih rimskih legij, s katerimi je Julij Cezar leta 58 pr.
Poglej Astorga, Španija in X. legija Gemina
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Astorga, Španija in Zlato