Kazalo
22 odnosi: Andaluzija, Astorga, Astorga, Španija, Duero, Ekstremadura, Feničani, Hispanija, Iberski polotok, Jakobova pot, Kastilja in Leon, Kositer, Luzitanija, Mérida, Španija, Puente Romano (Mérida), Romanje, Salamanca, Santiago de Compostela, Sevilja, Starorimska civilizacija, Tabula Peutingeriana, Tajo, Zlata.
Andaluzija
Andaluzija (špansko: Andalucía) je najjužnejša pokrajina na Pirenejskem polotoku, z 8,5 milijoni prebivalcev je najštevilčneje naseljena, po površini pa druga največja avtonomna skupnost v Španiji.
Poglej Ruta de la Plata in Andaluzija
Astorga
Astorga je lahko: Naselje.
Poglej Ruta de la Plata in Astorga
Astorga, Španija
Astorga je občina in mesto v Španiji, v osrednjem območju province León v avtonomni skupnosti Kastilja in Leon, 43 kilometrov jugozahodno od prestolnice province.
Poglej Ruta de la Plata in Astorga, Španija
Duero
Douro (portugalsko; špansko Duero; latinsko Durius) je reka Iberskega polotoka z največjim pretokom.
Poglej Ruta de la Plata in Duero
Ekstremadura
Ekstremadura (ekstremadursko in falsko Extremaúra) je avtonomna skupnost v zahodni Španiji s provincama Cáceres in Badajoz in glavnim mestom Mérida. Na zahodu meji na Portugalsko, na severu na Kastiljo in León (provinci Salamanca in Ávila), na jugu na Andaluzijo (province Huelva, Sevilla in Córdoba) in na vzhodu na Kastiljo-La Mancho (provinci Toledo in Ciudad Real).
Poglej Ruta de la Plata in Ekstremadura
Feničani
Feničani so bili ljudstvo, živeče na ozemlju današnje Sirije, Palestine in Izraela ter Severne Afrike.
Poglej Ruta de la Plata in Feničani
Hispanija
Hispanija (latinsko) je bilo rimsko ime Iberskega polotoka in njegovih provinc.
Poglej Ruta de la Plata in Hispanija
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Poglej Ruta de la Plata in Iberski polotok
Jakobova pot
prelaza Brenner, ko jih noge zanesejo na razgibano Tirolsko. Jakobova pot ali El Camino de Santiago je skupno ime za več romarskih poti, ki so in še vodijo do svetišča svetega Jakoba v Santiago de Compostela (Santiago pomeni sveti Jakob).
Poglej Ruta de la Plata in Jakobova pot
Kastilja in Leon
Kastilja in León; asturijsko Castiella y Llión (leonsko narečje); galicijsko Castela e León) je avtonomna skupnost na severozahodu Španije. Ustanovljena je bila leta 1983. Oblikovale so jo province Ávila, Burgos, León, Palencia, Salamanca, Segovia, Soria, Valladolid in Zamora.
Poglej Ruta de la Plata in Kastilja in Leon
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Poglej Ruta de la Plata in Kositer
Luzitanija
Luzitanija (latinsko ali, portugalsko Lusitânia, špansko Lusitania), rimska provinca, ustanovljena leta 27 pr.
Poglej Ruta de la Plata in Luzitanija
Mérida, Španija
Mérida je glavno mesto avtonomne skupnosti Estremadura v zahodni osrednji Španiji.
Poglej Ruta de la Plata in Mérida, Španija
Puente Romano (Mérida)
Rimski most ali Puente Romano v španščini je rimski most čez reko Guadiana v Méridi v Španiji.
Poglej Ruta de la Plata in Puente Romano (Mérida)
Romanje
Romanje (iz italijanske besede Roma, Rim) pomeni potovanje v versko pomemben kraj.
Poglej Ruta de la Plata in Romanje
Salamanca
Položaj v Španiji Salamanca je mesto v avtonomni skupnosti Kastilja in Leon v osrednji Španiji in glavno mesto istoimenske province Salamanca.
Poglej Ruta de la Plata in Salamanca
Santiago de Compostela
Santiago de Compostela je glavno mesto avtonomne skupnosti Galicija na severozahodu Španije.
Poglej Ruta de la Plata in Santiago de Compostela
Sevilja
Sevilja je kulturno in finančno središče južne Španije in središče province Sevilja.
Poglej Ruta de la Plata in Sevilja
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Ruta de la Plata in Starorimska civilizacija
Tabula Peutingeriana
dalmatinskimi otoki (skrajno desno Krf), Apulija, Kalabrija, Sicilija, Libija.Tabula Peutingeriana je prepis starorimskega zemljevida, ki ga je izdelal nemški antikvar Konrad Peutinger v šestnajstem stoletju.
Poglej Ruta de la Plata in Tabula Peutingeriana
Tajo
Tajo (špansko: Tajo; portugalsko: Tejo, latinsko: Tagus, starogrško: Τάγος /Tagos) je najdaljša reka na Iberskem polotoku.
Poglej Ruta de la Plata in Tajo
Zlata
Zlata je lahko.
Poglej Ruta de la Plata in Zlata