Kazalo
43 odnosi: Akadsko kraljestvo, Anu, Asirci, Babilonija, Demon, Enki, Enlil, Enuma Eliš, Ep o Gilgamešu, Ereškigal, Eridu, Esagila, Gudea, Hetiti, Heziod, Htonično božanstvo, Huriti, Ištar, Igigi, Inana, Ki (mitologija), Kozmologija, Kronos, Kumarbi, Lelvani, Luna, Mitologija, Nabu, Namtar, Nana, Nergal, Ninhursaga, Ninurta, Nipur, Sonce, Sumerija, Titan (mitologija), Tretja urska dinastija, Ullikummi, Uran (mitologija), Utnapištim, Utu, Venera.
Akadsko kraljestvo
Akadsko kraljestvo je bilo kraljestvo v Mezopozamiji.
Poglej Anunaki in Akadsko kraljestvo
Anu
Anu ali An je božansko poosebljenje neba, vrhovnega boga in prednika vseh božanstev starodavne mezopotamske religije.
Poglej Anunaki in Anu
Asirci
Asirci so semitska etnična skupina, ki izhajajo iz Mezopotamije in se kot samostojna sila ne omenjajo do 1350 pr.
Poglej Anunaki in Asirci
Babilonija
Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.
Poglej Anunaki in Babilonija
Demon
Demon Baal, bakrorez iz knjige ''Dictionnaire infernal'' (1818) francoskega okultista Collina de Plancyja Demon v religiji, folklori in mitologiji predstavlja nadnaravno bitje, ki je večinoma označeno kot zlobni duh.
Poglej Anunaki in Demon
Enki
Enki Enki (sumersko dEN.KI(G)) je bil sumerski bog vode, znanja (gestú), zla, obrti (gašam) in stvaritve (nudimmud) in eden od Anunakov.
Poglej Anunaki in Enki
Enlil
Enlil (sumersko 𒀭𒂗𒆤 dEN.LÍL, Gospodar vetraHalloran 2006.Holland 2009, str. 114.Nemet-Nejat 1998, str. 182.) kasneje znan kot Elil, je bil mezopotamski bog, povezan z vetrom, zrakom, zemljo in neurji.
Poglej Anunaki in Enlil
Enuma Eliš
Enûma Eliš (slovensko Ko je zgoraj) je babilonski mit o ustvarjenju sveta.
Poglej Anunaki in Enuma Eliš
Ep o Gilgamešu
Ep o Gilgamešu je najpomembnejši ep babilonsko-asirske književnosti in najstarejša junaško-mitološka pesnitev nasploh.
Poglej Anunaki in Ep o Gilgamešu
Ereškigal
Ereškigal (sumersko 𒀭𒊩𒌆𒆠𒃲 DEREŠ.KI.GAL, "Kraljica velike Zemlje"), tudi Irkala, je bila v sumerski mitologiji boginja Kura – dežele mrtvih ali podzemnega sveta.
Poglej Anunaki in Ereškigal
Eridu
Eridu (klinopisno NUN.KI, sumersko eriduki, akadsko irîtu) je arheološko najdišče v južni Mezopotamiji v sedanjem Tell Abu Šahrainu, Governorat Dhi Qar, Irak.
Poglej Anunaki in Eridu
Esagila
Babilonski glinasti zidak iz 6. stoletja pr. n. št. z napisom: ''Nebukadnezar podpira Esagilo in tempelj A-Zida (Borsipa). Najstarejši sin Nabopolazarja, kralja Babilonije''; Hechtov muzej, Haifa, Izrael Ésagila (sumersko 𒂍𒊕𒅍𒆷 É-SAǦ-ÍL.LA, tempelj z veličastnim vrhom) je bil tempelj, posvečen bogu Marduku, zaščitniku Babilona.
Poglej Anunaki in Esagila
Gudea
Gudea (sumersko 𒅗𒌤𒀀, Gu3-de2-a) je bil od okoli 2144–2124 pr.
Poglej Anunaki in Gudea
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Poglej Anunaki in Hetiti
Heziod
Heziod (tudi Hesiod) (Hêsíodos, latinsko Hesiodus), grški pesnik in rapsod, živel okoli 700 pr. n. št. v Askri v Beociji.
Poglej Anunaki in Heziod
Htonično božanstvo
Htóničen (iz grških χθόνιος khthonios – 'v ali pod zemljo', od χθών khthōn – 'zemlja'), dobesedno pomeni »podzemni«.
Poglej Anunaki in Htonično božanstvo
Huriti
Huriti (klinopisno 𒄷𒌨𒊑, Ḫu-ur-ri) so bili ljudstvo bronaste dobe na Bližnjem vzhodu.
Poglej Anunaki in Huriti
Ištar
reliefa Kraljica noči, za katero se pogosto domneva, da predstavlja boginjo Ištar Ištar (pri Sumercih znana tudi kot Inana) je bila vzhodnosemitska akadska, asirska in babilonska boginja plodnosti, ljubezni, vojne in spolnega poželenja.
Poglej Anunaki in Ištar
Igigi
Igigi so bili bogovi nebes v mezopotamskih mitologijah.
Poglej Anunaki in Igigi
Inana
Inana je v sumerski mitologiji »gospodarica neba«, boginja plodnosti, ljubezni in prepira.
Poglej Anunaki in Inana
Ki (mitologija)
Ki je bila v sumerski mitologiji boginja zemlje in glavna žena boga neba Ana/Anuja.
Poglej Anunaki in Ki (mitologija)
Kozmologija
Kozmologíja (starogrško: kosmología.
Poglej Anunaki in Kozmologija
Kronos
V grški mitologiji je bil Kron ali Kronos (iz grščine Κρόνος, Krónoς) vodja in najmlajši iz prve generacije Titanov, božjih potomcev Urana, nebo in Gaje, zemlja.
Poglej Anunaki in Kronos
Kumarbi
Kumarbi je bil najvišji bog v huritski mitologiji.
Poglej Anunaki in Kumarbi
Lelvani
Lelvani ali Leluvani je bila hetitska in hatska boginja podzemnega sveta.
Poglej Anunaki in Lelvani
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Anunaki in Luna
Mitologija
Gregorio Lazzarini - ''Rinaldo and Armida'' (ok. 1690, Narodna galerija Slovenije) Mitologíja (grško μυθος: mýthos - mit + λóγος: logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru.
Poglej Anunaki in Mitologija
Nabu
Nabu (akadski klinopis 𒀭𒀝 Nabū, sirsko ܢܒܘ) je bil mezopotamski bog pismenosti, znanosti, pisarjev in modrosti.
Poglej Anunaki in Nabu
Namtar
Namtar, Namtaru ali Namtara (slovensko usoda) je bil manj pomembno htonično božanstvo ali demon v mezopotamski mitologiji, bog smrti im minister ali glasnik bogov Anuja, Ereškigal in Nergala.
Poglej Anunaki in Namtar
Nana
Nana je žensko osebno ime.
Poglej Anunaki in Nana
Nergal
Nergal, Nirgal ali Nirgali (sumersko dKIŠ.UNU ali dGÌR-UNUG-GAL, klinopisno 𒀭𒄊𒀕, hebrejsko נֵרְגַל Nērḡál, aramejsko ܢܹܪܓܵܐܠ; Nergel) je božanstvo, ki so ga častili v celi staroveški Mezopotamiji (Akadsko kraljestvo, Asirija in Babilonija).
Poglej Anunaki in Nergal
Ninhursaga
Upodobitev Ninhursage (desno) Ninhursaga (sumersko 𒀭𒊩𒌆𒄯𒊕, nin-ḫur-saŋ, DNIN-ḪUR.SAG, včasih prečrkovano kot Ninkharsag, znana tudi kot Damgalnuna ali Ninmah, je bila starodavna sumerska boginja mati, boginja gora in ena od sedmih velikih sumerskih božanstev. V svojem bistvu je boginja plodnosti.
Poglej Anunaki in Ninhursaga
Ninurta
Ninurta (sumersko 𒀭𒊩𒌆𒅁, DNIN.URTA, pomen imena ni znan),Black & Green 1992, str.
Poglej Anunaki in Ninurta
Nipur
Nipur (URUEN.LIL, sumersko Nibru, pogosto logografsko zapisano kot EN.LÍLKI, Enlilovo mesto, akadsko Nibbur) je bil eno od najstarejših sumerskih mest.
Poglej Anunaki in Nipur
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Anunaki in Sonce
Sumerija
Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.
Poglej Anunaki in Sumerija
Titan (mitologija)
Upodobitev Kronosa Titáni so v grški mitologiji sinovi in hčere Urana in Gaje.
Poglej Anunaki in Titan (mitologija)
Tretja urska dinastija
Tretja urska dinastija ali Ur III, znana kot utemeljiteljica t. i. Novosumerskega cesarstva, je bila sumerska dinastija, ki je v 21.
Poglej Anunaki in Tretja urska dinastija
Ullikummi
Ullikummi je bil v huritski mitologiji ogromna kamnita pošast, sin boga Kumarbija in hčerke boga morja, ženskega klifa Sertapsuruhi.
Poglej Anunaki in Ullikummi
Uran (mitologija)
Uran, kar pomeni 'nebo' ali 'nebeški svod') je bil v grški mitologiji bog, ki je poosebljal nebo, in eno od grških prvotnih božanstev. Uran in Gaja sta bila starša prve generacije Titanov in prednika večine grških bogov. Po Heziodu so se iz kapelj Uranove krvi rodili Giganti, Erinije in nimfe, vendar se noben kult, ki je bil neposredno naslovljen na Urana, ni ohranil do klasične dobe.
Poglej Anunaki in Uran (mitologija)
Utnapištim
Utnapištim ali Utanapištim je oseba iz Epa o Gilgamešu, ki je od boga Enkija (Ea) dobil nalogo, naj zapusti svoje zemeljske posesti, zgradi veliko ladjo in jo imenuje Rešitelj življenja.
Poglej Anunaki in Utnapištim
Utu
Mezopotamski sončni bog Šamaš na reliefu iz Nimruda Utu (akadski prevod sumerskega UD - Sonce, asirsko-babilonsko Šamaš – Sonce) je bil v sumerski mitologiji bog Sonca.
Poglej Anunaki in Utu
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Anunaki in Venera