Kazalo
41 odnosi: Abzu, Akadsko kraljestvo, Anu, Anunaki, Babilonija, Bagdad, Dingir, Enuma Eliš, Eridu, Evfrat, Hetiti, Hurijščina, Huriti, Igigi, Inana, Irak, Kanaan, Ki (mitologija), Klinopis, Krap, Levant, Marduk, Merkur, Mezopotamija, Nabu, Nammu, Namtar, Ninhursaga, Ninkura, Ninsar, Ninurta, Ozvezdje, Pegaz (ozvezdje), Perzijski zaliv, Prometej, Semitski jeziki, Sumerščina, Tigris, Uruk, Uttu, Zigurat.
- Bogovi Zemlje
- Bogovi modrosti
- Bogovi morja in rek
- Bogovi plodnosti
- Bogovi prevar
- Bogovi znanja
- Bogovi čarovništva
- Bogovi časa in usode
Abzu
Abzu ali apsu (klinopisno 𒍪 𒀊, ZU.AB, sumersko abzu, akadsko apsû)), lahko tudi engur (klinopisno 𒇉, LAGAB×HAL, sumersko engur, akadsko engurr, sestavljeno iz ab.
Poglej Enki in Abzu
Akadsko kraljestvo
Akadsko kraljestvo je bilo kraljestvo v Mezopozamiji.
Poglej Enki in Akadsko kraljestvo
Anu
Anu ali An je božansko poosebljenje neba, vrhovnega boga in prednika vseh božanstev starodavne mezopotamske religije.
Poglej Enki in Anu
Anunaki
Ustanovitveni kipci s podobami mezopotamskih bogov z značilnimi rogatimi kronami; bakrova zlitina, okoli 2300 pr.n. št. Anunaki so skupina božanstev v mitologiji starodavnih Sumercev, Akadcev, Asircev in Babiloncev.
Poglej Enki in Anunaki
Babilonija
Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.
Poglej Enki in Babilonija
Bagdad
Bágdad je glavno mesto Iraka in Bagdadskega guvernata.
Poglej Enki in Bagdad
Dingir
Ime simurumskega kralja Iddin-Sina (𒀭𒄿𒋾𒀭𒂗𒍪, I-ti-n Sîn); znak ''"dingir"'' pred imenom pomeni ''"božanski"'', sredi imena pa glas ''"n"''; stela v Muzeju Sulejmanija, Irak Dingir (običajno prečrkovano kot diĝir, izgovorjeno kot /diŋir/) je klinopisni znak, najpogosteje določilnik za božanstvo, vendar ima tudi več drugih pomenov.
Poglej Enki in Dingir
Enuma Eliš
Enûma Eliš (slovensko Ko je zgoraj) je babilonski mit o ustvarjenju sveta.
Poglej Enki in Enuma Eliš
Eridu
Eridu (klinopisno NUN.KI, sumersko eriduki, akadsko irîtu) je arheološko najdišče v južni Mezopotamiji v sedanjem Tell Abu Šahrainu, Governorat Dhi Qar, Irak.
Poglej Enki in Eridu
Evfrat
Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.
Poglej Enki in Evfrat
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Poglej Enki in Hetiti
Hurijščina
Hurijščina ali hurítščina je izumrli huro-urartski jezik.
Poglej Enki in Hurijščina
Huriti
Huriti (klinopisno 𒄷𒌨𒊑, Ḫu-ur-ri) so bili ljudstvo bronaste dobe na Bližnjem vzhodu.
Poglej Enki in Huriti
Igigi
Igigi so bili bogovi nebes v mezopotamskih mitologijah.
Poglej Enki in Igigi
Inana
Inana je v sumerski mitologiji »gospodarica neba«, boginja plodnosti, ljubezni in prepira.
Poglej Enki in Inana
Irak
Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.
Poglej Enki in Irak
Kanaan
Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.
Poglej Enki in Kanaan
Ki (mitologija)
Ki je bila v sumerski mitologiji boginja zemlje in glavna žena boga neba Ana/Anuja.
Poglej Enki in Ki (mitologija)
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Poglej Enki in Klinopis
Krap
Krap (znanstveno ime Cyprinus carpio) je sladkovodna riba, ki najpogosteje domuje v jezerih ter večjih, počasnih rekah Evrope in Azije.
Poglej Enki in Krap
Levant
Levant je geografska, zgodovinska in kulturna regija, ki v širšem smislu označuje prostor vzhodnega Sredozemlja oz.
Poglej Enki in Levant
Marduk
Upodobitev Marduka Marduk je v babilonski mitologiji glavni bog.
Poglej Enki in Marduk
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Poglej Enki in Merkur
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Enki in Mezopotamija
Nabu
Nabu (akadski klinopis 𒀭𒀝 Nabū, sirsko ܢܒܘ) je bil mezopotamski bog pismenosti, znanosti, pisarjev in modrosti.
Poglej Enki in Nabu
Nammu
Nammu ali Namma (sumersko 𒀭𒇉 dNAMMA.
Poglej Enki in Nammu
Namtar
Namtar, Namtaru ali Namtara (slovensko usoda) je bil manj pomembno htonično božanstvo ali demon v mezopotamski mitologiji, bog smrti im minister ali glasnik bogov Anuja, Ereškigal in Nergala.
Poglej Enki in Namtar
Ninhursaga
Upodobitev Ninhursage (desno) Ninhursaga (sumersko 𒀭𒊩𒌆𒄯𒊕, nin-ḫur-saŋ, DNIN-ḪUR.SAG, včasih prečrkovano kot Ninkharsag, znana tudi kot Damgalnuna ali Ninmah, je bila starodavna sumerska boginja mati, boginja gora in ena od sedmih velikih sumerskih božanstev. V svojem bistvu je boginja plodnosti.
Poglej Enki in Ninhursaga
Ninkura
Ninkura, gospodarica pašnikov, je bila manjša sumerska boginja mati, hčerka Enkija in Ninsar.
Poglej Enki in Ninkura
Ninsar
Ninsar (iz sumerskega Nin – gospa in Sar.
Poglej Enki in Ninsar
Ninurta
Ninurta (sumersko 𒀭𒊩𒌆𒅁, DNIN.URTA, pomen imena ni znan),Black & Green 1992, str.
Poglej Enki in Ninurta
Ozvezdje
Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.
Poglej Enki in Ozvezdje
Pegaz (ozvezdje)
Pegaz je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Enki in Pegaz (ozvezdje)
Perzijski zaliv
Perzijski zaliv Perzijski zaliv (tudi Perzijsko-arabski zaliv ali Perzijsko morje; latinsko Sinus Persicus) je del Indijskega oceana med Iranom, Irakom, Saudovo Arabijo in Kuvajtom.
Poglej Enki in Perzijski zaliv
Prometej
Prometej človeštvu prinaša ogenj (Heinrich Friedrich Füger, okrog 1817) Prometej (grško Προμηθευς, Prometheus - 'ki vnaprej misli') je v grški mitologiji eden od Titanov (sin Japeta in Klimene) ene od Okeanid ter Atlantov in Epimetejev brat.
Poglej Enki in Prometej
Semitski jeziki
Semitski jeziki so jezikovna skupina, ki pripada severnovzhodnemu afroazijskemu jezikovnemu deblu, edinemu, ki ga govorijo v Aziji.
Poglej Enki in Semitski jeziki
Sumerščina
Sumerščina (sumersko EME.G̃IR15) je izumrl izoliran jezik antičnih Sumercev, ki se je govoril v južni Mezopotamiji, sedanjem južnem Iraku.
Poglej Enki in Sumerščina
Tigris
Tigris v Mosulu, Irak Tígris (staroperzijsko Tigr, sirsko aramejsko Deqlath, arabsko دجلة, Didžla, turško Dicle; biblično Hiddeqel) je reka, ki teče na vzhodu nekdanje Mezopotamije.
Poglej Enki in Tigris
Uruk
Uruk (klinopisno URU UNUG, sumersko Unug, akadsko Uruk, aramejsko/hebrejsko אֶרֶךְ, starogrško: Ὀρχόη, Ὠρύγεια, arabsko وركاء) je starodavno mesto v Sumeriji in kasneje Babiloniji, ki se nahaja vzhodno od sedanje struge reke Evfrat, približno 30 km vzhodno od modernega As-Samawah, provinca Al-Muthanna v Iraku ali okoli 230 km jugozahodno od Bagdada.
Poglej Enki in Uruk
Uttu
Uttu, hči Enkija in Ninkure, je bila boginja tkanja v sumerski mitologiji.
Poglej Enki in Uttu
Zigurat
Rekonstrukcija fasade na Novosumerskem Velikem Ziguratu v Uru, blizu Nasiriyah, Irak Zigurat (/zɪɡʊˌræt/, Akadsko ziqqurat, zaqāru pomeni "graditi na dvignjenem območju") je bila ogromna struktura, ki so jih gradili v stari mezopotamski dolini in na zahodni iranski planoti in ima obliko stopničaste piramide.
Poglej Enki in Zigurat