Kazalo
49 odnosi: Abzu, Alulim, Anu, Anunaki, Asag, Šarur, Šumugan, Babilonski koledar, Dagon, Dingir, Dumuzid Pastir, EA, Enbilulu, Enlil, Enlil-nadin-apli, Enmerkar in gospodar Arate, Enuma Eliš, Ereškigal, Eridu, Esagil-kin-apli, Esagila, Geštinana, Hamazi, Hermopolska ogdoada, Hibrid (mitologija), Ilabrat, Inana, Kuara, Lahmu, Mari, Nammu, Nanše, Ningal, Ningikuga, Ninhursaga, Ninkura, Ninsar, Ninurta, Nisaba, Prometej, Puzur-Ištar, Sumerija, Tablica usod, Ullikummi, Ur-Nanše, Utnapištim, Uttu, Ziusudra, 1. Mojzesova knjiga.
Abzu
Abzu ali apsu (klinopisno 𒍪 𒀊, ZU.AB, sumersko abzu, akadsko apsû)), lahko tudi engur (klinopisno 𒇉, LAGAB×HAL, sumersko engur, akadsko engurr, sestavljeno iz ab.
Poglej Enki in Abzu
Alulim
Alulim je bil prvi kralj Eriduja in prvi kralj Sumerije, ki je vladal pred vesoljnim potopom.
Poglej Enki in Alulim
Anu
Anu ali An je božansko poosebljenje neba, vrhovnega boga in prednika vseh božanstev starodavne mezopotamske religije.
Poglej Enki in Anu
Anunaki
Ustanovitveni kipci s podobami mezopotamskih bogov z značilnimi rogatimi kronami; bakrova zlitina, okoli 2300 pr.n. št. Anunaki so skupina božanstev v mitologiji starodavnih Sumercev, Akadcev, Asircev in Babiloncev.
Poglej Enki in Anunaki
Asag
Bog sonca Ninurta, zmagovalec v boju z Asagom Asag ali Azag je pošastni demon iz sumerske mitološke pesnitve Lugal-e. Bil je tako strašen, da so se v njegovi prisotnosti ribe v rekah žive skuhale.
Poglej Enki in Asag
Šarur
Bog sonca Ninurta v boju s pošastnim demonom Asagom Šarur, dobesedno "razbijalec tisočev", je orožje in simbol mezopotamskega boga Ninurte/Ningirsuja.
Poglej Enki in Šarur
Šumugan
Šumugan, Šumukan, Šakkan, Šamkan ali Amakandu je bil sumerski bog naplavljenih rečnih ravnin.
Poglej Enki in Šumugan
Babilonski koledar
Babilonski koledar je bil lunisolarni koledar.
Poglej Enki in Babilonski koledar
Dagon
Dagon ali Dagan je bil staro mezopotamsko in kanaansko božanstvo.
Poglej Enki in Dagon
Dingir
Ime simurumskega kralja Iddin-Sina (𒀭𒄿𒋾𒀭𒂗𒍪, I-ti-n Sîn); znak ''"dingir"'' pred imenom pomeni ''"božanski"'', sredi imena pa glas ''"n"''; stela v Muzeju Sulejmanija, Irak Dingir (običajno prečrkovano kot diĝir, izgovorjeno kot /diŋir/) je klinopisni znak, najpogosteje določilnik za božanstvo, vendar ima tudi več drugih pomenov.
Poglej Enki in Dingir
Dumuzid Pastir
Dumuzid, včasih tudi Dumuzi, z vzdevkom Pastir iz Bad-tibire v Sumeriji, je bil po Seznamu sumerskih kraljev peti preddinastični sumerski kralj iz legendarnega obdobja pred Potopom.
Poglej Enki in Dumuzid Pastir
EA
EA, Ea oz.
Poglej Enki in EA
Enbilulu
Enbilulu (sumersko 𒀭𒂗𒁉𒇻𒇻 dEN-bi.lu.lu) je bil bog rek in kanalov v mezopotamski mitologiji.
Poglej Enki in Enbilulu
Enlil
Enlil (sumersko 𒀭𒂗𒆤 dEN.LÍL, Gospodar vetraHalloran 2006.Holland 2009, str. 114.Nemet-Nejat 1998, str. 182.) kasneje znan kot Elil, je bil mezopotamski bog, povezan z vetrom, zrakom, zemljo in neurji.
Poglej Enki in Enlil
Enlil-nadin-apli
Enlil-nādin-apli, "Enlil (je) dajalec dediča", je bil peti kralj Druge isinske in Četrte babilonske dinastije, ki je vladal okoli 1099–1096 pr.
Poglej Enki in Enlil-nadin-apli
Enmerkar in gospodar Arate
Enmerkar in gospodar Arate je legendarno sumersko besedilo, napisano v novosumerskem obdobju (okoli 21. stoletje pr. n. št.) in ohranjeno na zgodnjih posumerskih prepisih.
Poglej Enki in Enmerkar in gospodar Arate
Enuma Eliš
Enûma Eliš (slovensko Ko je zgoraj) je babilonski mit o ustvarjenju sveta.
Poglej Enki in Enuma Eliš
Ereškigal
Ereškigal (sumersko 𒀭𒊩𒌆𒆠𒃲 DEREŠ.KI.GAL, "Kraljica velike Zemlje"), tudi Irkala, je bila v sumerski mitologiji boginja Kura – dežele mrtvih ali podzemnega sveta.
Poglej Enki in Ereškigal
Eridu
Eridu (klinopisno NUN.KI, sumersko eriduki, akadsko irîtu) je arheološko najdišče v južni Mezopotamiji v sedanjem Tell Abu Šahrainu, Governorat Dhi Qar, Irak.
Poglej Enki in Eridu
Esagil-kin-apli
Esagil-kin-apli iz Borsipe je bil ummânū ali glavni učenjak babilonskega kralja Adad-apla-idine (vladal 1067-1046 pr. n. št., srednja kronologija).
Poglej Enki in Esagil-kin-apli
Esagila
Babilonski glinasti zidak iz 6. stoletja pr. n. št. z napisom: ''Nebukadnezar podpira Esagilo in tempelj A-Zida (Borsipa). Najstarejši sin Nabopolazarja, kralja Babilonije''; Hechtov muzej, Haifa, Izrael Ésagila (sumersko 𒂍𒊕𒅍𒆷 É-SAǦ-ÍL.LA, tempelj z veličastnim vrhom) je bil tempelj, posvečen bogu Marduku, zaščitniku Babilona.
Poglej Enki in Esagila
Geštinana
Geštinana, znana tudi kot Ngeštin-ana, je bila staroveška sumerska boginja kmetijstva, plodnosti in razlage sanj, imenovanih "božansko grozdno vino".
Poglej Enki in Geštinana
Hamazi
Hamazi ali Kamazi (sumersko Ḫa-ma-ziki) je bilo antično kraljestvo ali mestna država, ki je dosegla svoj višek okoli leta 2500-2400 pr.
Poglej Enki in Hamazi
Hermopolska ogdoada
Denderi Risba ogdoade v templju File"Drawn by Faucher-Gudin from a photograph by Béato. C.f. Lepsius, ''Denkm'', iv.pl.66 ''c''.", published in Maspero (1897). Ogdoada (egipčansko ḫmnyw, množina števnika ḫmnw, slovensko osem, starogrško ogdoás, slovensko osemkraten) je bila v staroegipčanski mitologiji skupina osmih prvobitnih bogov, ki so jih častili v Hermopolisu.
Poglej Enki in Hermopolska ogdoada
Hibrid (mitologija)
Asirski lamassu iz vhoda v prestolno sobo palače Sargona II. v Dur-Šarukin (pozno 8. st. pr. n. št.), odkril Paul-Émile Botta, 1843–1844, sedaj v Department of Oriental antiquities, Richelieujevo krilo Louvre. hidrija, črnofiguralni slog, okoli 550 pr. n. št., Staatliche Antikensammlungen Inv.
Poglej Enki in Hibrid (mitologija)
Ilabrat
Ilabrat je bil v asirski, babilonski in akadski mitologiji spremljevalec in vezir boga neba Anuja in član njegovega spremstva.
Poglej Enki in Ilabrat
Inana
Inana je v sumerski mitologiji »gospodarica neba«, boginja plodnosti, ljubezni in prepira.
Poglej Enki in Inana
Kuara
Kuara, znana tudi kot Kisiga, sodobni Tell al-Lahm v iraškem governoratu Dhi Qar, je sumersko arheološko najdišče.
Poglej Enki in Kuara
Lahmu
Niniv, Mezopotamija Laḫmu, tudi Lakmu, Lahe, Lumasi ali asiro-akadsko Lamassu, je božanstvo iz akadske mitologije, ki je predstavljalo zodiak, starševske zvezde ali ozvezdja.
Poglej Enki in Lahmu
Mari
Mari (klinopisno 𒈠𒌷𒆠, ma-riki), sedanji Tell Hariri (arabsko تل حريري), je bila starodavna semitska mestna država v sedanji Siriji.
Poglej Enki in Mari
Nammu
Nammu ali Namma (sumersko 𒀭𒇉 dNAMMA.
Poglej Enki in Nammu
Nanše
Nanše (sumersko 𒀭𒀏 dNANŠE) je bila sumerska boginja, hčerka boga Enkija (bog modrosti, magije in vode) in Ninhursage (boginja zemlje in boginja mati).
Poglej Enki in Nanše
Ningal
Ningal (klinopisno 15px 15px 12px, DNIN.GAL, Velika gospa/kraljica) je bila boginja trstičevja v sumerski mitologiji.
Poglej Enki in Ningal
Ningikuga
Ningikuga, "Gospa čistega trstičja", je bila sumerska boginja trstičja in močvirij.
Poglej Enki in Ningikuga
Ninhursaga
Upodobitev Ninhursage (desno) Ninhursaga (sumersko 𒀭𒊩𒌆𒄯𒊕, nin-ḫur-saŋ, DNIN-ḪUR.SAG, včasih prečrkovano kot Ninkharsag, znana tudi kot Damgalnuna ali Ninmah, je bila starodavna sumerska boginja mati, boginja gora in ena od sedmih velikih sumerskih božanstev. V svojem bistvu je boginja plodnosti.
Poglej Enki in Ninhursaga
Ninkura
Ninkura, gospodarica pašnikov, je bila manjša sumerska boginja mati, hčerka Enkija in Ninsar.
Poglej Enki in Ninkura
Ninsar
Ninsar (iz sumerskega Nin – gospa in Sar.
Poglej Enki in Ninsar
Ninurta
Ninurta (sumersko 𒀭𒊩𒌆𒅁, DNIN.URTA, pomen imena ni znan),Black & Green 1992, str.
Poglej Enki in Ninurta
Nisaba
Nisaba (sumersko 𒀭𒉀 DNAGA, kasneje𒀭𒊺𒉀 DŠE.NAGA),.
Poglej Enki in Nisaba
Prometej
Prometej človeštvu prinaša ogenj (Heinrich Friedrich Füger, okrog 1817) Prometej (grško Προμηθευς, Prometheus - 'ki vnaprej misli') je v grški mitologiji eden od Titanov (sin Japeta in Klimene) ene od Okeanid ter Atlantov in Epimetejev brat.
Poglej Enki in Prometej
Puzur-Ištar
Puzur-Ištar (𒆃𒊭𒁹𒁯, Puzur4-Eš4-tár) je bil vladar mestne države Mari v severni Mezopotamiji, ki je nastala po razpadu Akadskega kraljestva.
Poglej Enki in Puzur-Ištar
Sumerija
Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.
Poglej Enki in Sumerija
Tablica usod
Tablica usod, pogosto napačno Tablica usode (sumersko 𒁾𒉆𒋻𒊏 dub namtarra akadsko ṭup šīmātu, ṭuppi šīmāti) v mezopotamski mitologiji je bila tablica iz gline z besedilom v klinopisu in potrjena z valjastimi pečati, ki je veljala za trajen pravni dokument boga Enlila, vladarja vesolja in zato najvišje avtoritete.
Poglej Enki in Tablica usod
Ullikummi
Ullikummi je bil v huritski mitologiji ogromna kamnita pošast, sin boga Kumarbija in hčerke boga morja, ženskega klifa Sertapsuruhi.
Poglej Enki in Ullikummi
Ur-Nanše
Ur-Nanše (sumersko 𒌨𒀭𒀏, UR-NANŠE), tudi Ur-Nina, je bil prvi kralj Prve lagaške dinastije, ki je vladal v sumerskem zgodnjem dinastičnem obdobju III okoli leta 2500 pr.
Poglej Enki in Ur-Nanše
Utnapištim
Utnapištim ali Utanapištim je oseba iz Epa o Gilgamešu, ki je od boga Enkija (Ea) dobil nalogo, naj zapusti svoje zemeljske posesti, zgradi veliko ladjo in jo imenuje Rešitelj življenja.
Poglej Enki in Utnapištim
Uttu
Uttu, hči Enkija in Ninkure, je bila boginja tkanja v sumerski mitologiji.
Poglej Enki in Uttu
Ziusudra
Ziusudra (starobabilonsko 𒍣𒌓𒋤𒁺 zi-ud-su₃-ra2, novoasirsko 𒍣𒋤𒁕 zi-sud-da, grško Ξίσουθρος, Ksisutros) Šurupaški je bil po Seznamu sumerskih kraljev (dopolnjena izdaja WB-62) zadnji sumerski kralj pred vesoljnim potopom, ki je vladal okoli 2900 pr.
Poglej Enki in Ziusudra
1. Mojzesova knjiga
hebrejščini na jajčno lupino - razstavni eksponat muzeja v Jeruzalemu 1.
Poglej Enki in 1. Mojzesova knjiga