Kazalo
113 odnosi: Adiža, Alod, Andechs, Andrej II. Ogrski, Andrej Komac (zgodovinar), Arheološko območje Gobavica, Bamberg, Béla IV. Ogrski, Bela krajina, Beneška republika, Bertold (oglejski patriarh), Bertold II. Andeški, Bertold III. Andeški, Bertold IV., vojvoda Meranski, Brnik, Brseč, Burgundska grofija, Cerklje, Cerklje na Gorenjskem, Dolina reke Eisack, Elizabeta Ogrska, Engelbert I. Spanheimski, Engelbert III. Spanheimski, Fevd, Filip Švabski, Filip II. Francoski, Frankfurt ob Majni, Frankovska, Friderik I. Barbarossa, Friderik II. Hohenstaufen, Grad Šumberk, Grad Hmeljnik, Grad Kolovec, Grad Koprivnik, Grad Lebek, Grad Lihtenberk, Grad Limberk, Grad Mehovo, Grad Mirna, Grad Mokronog, Grad na Bregu, Grad Otočec, Grad Slepčjek, Grad Spodnji Čretež, Grad stari Prežek, Grad Turn, Grad Turn pri Preddvoru, Grad Vernek, Grad Višnja Gora, Grof, ... Razširi indeks (63 več) »
Adiža
Adíža (furlansko Adis, beneško Àdexe, ladinsko Adesc ali Adiç, Etsch) je za Padom druga najdaljša reka v Italiji.
Poglej Andeški in Adiža
Alod
Alod(ij) (latinsko allodium, staronemško Allod) je bila v fevdalizmu popolna lastnina zemlje, brez vseh dajatev in dolžnosti lastnika do druge osebe.
Poglej Andeški in Alod
Andechs
Andechs je občina v Zgornji Bavarski v okrožju Starnberg, ki je tudi romarski kraj.
Poglej Andeški in Andechs
Andrej II. Ogrski
Andrej II.
Poglej Andeški in Andrej II. Ogrski
Andrej Komac (zgodovinar)
Andrej Komac, slovenski zgodovinar, * 14. julij 1970, Kranj, † 17. julij 2003, Dugi otok (pri podvodnem ribolovu).
Poglej Andeški in Andrej Komac (zgodovinar)
Arheološko območje Gobavica
Arheološko območje Gobavica se nahaja v zahodnem delu Mengša.
Poglej Andeški in Arheološko območje Gobavica
Bamberg
Bamberg (srednjeveško Babenberg, bamberško Bambärch) je univerzitetno mesto (z Univerzo v Bambergu) in nekaj nad 70.000 prebivalci v Nemčiji, natančneje na zgornjem Frankovskem oz.
Poglej Andeški in Bamberg
Béla IV. Ogrski
Béla IV. je bil od leta 1235 do 1270 ogrski in hrvaški kralj in od leta 1254 do 1258 štajerski vojvoda, * 1206, † 3. maj 1270.
Poglej Andeški in Béla IV. Ogrski
Bela krajina
Kolpo, v ozadju Gorjanci Bela krajina v Sloveniji Bela krajina je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji.
Poglej Andeški in Bela krajina
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Andeški in Beneška republika
Bertold (oglejski patriarh)
Bertold, andeški grof, oglejski patriarh, nadškof v Kalocsi, * okrog 1180, Bamberg, † 23. maj 1251, Oglej.
Poglej Andeški in Bertold (oglejski patriarh)
Bertold II. Andeški
Bertold II.
Poglej Andeški in Bertold II. Andeški
Bertold III. Andeški
Bertold III.
Poglej Andeški in Bertold III. Andeški
Bertold IV., vojvoda Meranski
Bertold IV.
Poglej Andeški in Bertold IV., vojvoda Meranski
Brnik
Brnik je lahko.
Poglej Andeški in Brnik
Brseč
Brseč (italijansko Borsezio) je mestece na vzhodni obali polotoka Istra in najzahodnejše izmed naselij Opatijske riviere, ki upravno spada pod občino Mošćenička Draga; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo.
Poglej Andeški in Brseč
Burgundska grofija
Svobodna grofija Burgundija (francosko Franche Comté de Bourgogne, nemško Freigrafschaft Burgund) je bila srednjeveška grofija (982-1678) s sedežem v mestu Dole, predhodnica tradicionalne francoske province in kasnejše sodobne regije Franche-Comté.
Poglej Andeški in Burgundska grofija
Cerklje
Cerklje so lahko.
Poglej Andeški in Cerklje
Cerklje na Gorenjskem
Cerklje na Gorenjskem so naselje v Občini Cerklje na Gorenjskem.
Poglej Andeški in Cerklje na Gorenjskem
Dolina reke Eisack
Z rumeno označena lega doline reke Eisack Dolina reke Eisack (italijansko Valle Isarco, nemško Eisacktal, ladinsko Val dl Isarch) je upravna skupnost v osrednji Južni Tirolski.
Poglej Andeški in Dolina reke Eisack
Elizabeta Ogrska
Elizabeta Ogrska, svetnica, tretjerednica in dobrodelnica, * 7. julij 1207, Sárospatak, Ogrska (danes Madžarska) ali Pozsony, Ogrska (danes Bratislava, Slovaška); † 17. november 1231, Marburg, Turingija, Sveto rimsko cesarstvo (danes: Hessen, Nemčija).
Poglej Andeški in Elizabeta Ogrska
Engelbert I. Spanheimski
Engelbert I. Spanheimski, grof v Pustriški dolini, mejni grof v Istri in solnograški odvetnik, morda tudi grof v Sponheimu in v grofiji Kraichgau, pripadnik plemiške rodbine Spanheimov,* ?, † 1.
Poglej Andeški in Engelbert I. Spanheimski
Engelbert III. Spanheimski
Engelbert III.
Poglej Andeški in Engelbert III. Spanheimski
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Poglej Andeški in Fevd
Filip Švabski
Filip Švabski, rimsko-nemški kralj in vojvoda Švabske (1198-1208) iz družine Hohenstaufen, rival cesarja Otona IV., izvoljeni škof škofije Würzburg in zato vojvoda Frankonije (1190-1191), mejni grof Toskane (1196-1208), * avgust 1177, † 21. junij 1208, Bamberg (umorjen).
Poglej Andeški in Filip Švabski
Filip II. Francoski
Filip II. Avgust (francosko Philippe Auguste), francoski kralj iz dinastije Capet, ki je vladal od leta 1180 do svoje smrti, * 21. avgust 1165, Gonesse, Val-d'Oise, Francija, † 14. julij 1223, Mantes, Francija. Filip je bil sin Ludvika VII. in njegove tretje žene Adele Šampanjske, ki je po materi Matildi izvirala iz rodu koroških Spanheimov.
Poglej Andeški in Filip II. Francoski
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Poglej Andeški in Frankfurt ob Majni
Frankovska
Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.
Poglej Andeški in Frankovska
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Poglej Andeški in Friderik I. Barbarossa
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Andeški in Friderik II. Hohenstaufen
Grad Šumberk
Grad Šumberk leta 1679 Grad Šumberk v franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Ruševina gradu Šumberk 2014 Grad Šumberk (nemško Schönberg) je bil grad, ki leži na grebenu 540 metrov visokega hriba ob lokalni cesti iz Žužemberka proti Zagorici.
Poglej Andeški in Grad Šumberk
Grad Hmeljnik
Grad Hmeljnik je grad, ki stoji na Dolenjskem v vasi Gorenje Kamenje v bližini Novega mesta, nedaleč od avtoceste A2 (bivša Cesta bratstva in enotnosti), ki povezuje Zagreb in Ljubljano.
Poglej Andeški in Grad Hmeljnik
Grad Kolovec
Ruševine gradu Stari Kolovec nad zaselkom Kolovec nad vasjo Rova pri Domžalah Grad Kolovec (nemško Gerlochstein) je bil grad, ki stal na grebenu južno nad Rovščico, na zaključku doline, nad zaselkom Kolovec, severovzhodno od vasi Rova v občini Domžale.
Poglej Andeški in Grad Kolovec
Grad Koprivnik
Grad Koprivnik (tudi grad Rabensberk) v Moravški dolini (nemško Rabensberg) je stal vrh skalnatega hriba pred zaselkom Konfin pri Sv. Trojici na vzhodni meji občine Domžale, od katerega so ostale le še skromne razvaline.
Poglej Andeški in Grad Koprivnik
Grad Lebek
Grad Lebek tudi Ljubek (nemško Liebegg, Liebeck) je stal na strmem griču nad potokom Vidernica pri zaselku Potok pri Vačah v občini Litija, od katerega so ostale le še skromne ruševine.
Poglej Andeški in Grad Lebek
Grad Lihtenberk
Grad Lihtenberk (izvirno nemško Lichtenberg) je bil grad pod gradom Bogenšperk nad Šmartnim pri Litiji, ki je bil zgrajen v prvi polovici 13. stoletja.
Poglej Andeški in Grad Lihtenberk
Grad Limberk
Grad Limberk ali Grad Lilienberg tudi Lilienberg, Lilienberch, Liligenberc, Liligenberch, Lilinberc, Lilinberch Lindenberch, Leubrch, Limberg, Lilgenberch je stal na grebenu Limbarske gore v občini Moravče, vzhodno od cerkve sv.
Poglej Andeški in Grad Limberk
Grad Mehovo
Grad Mehovo na Valvasorjevi upodobitvi leta 1679 Grad Mehovo na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Mehovo (Meichau) je grad, katerega razvaline ležijo na strmem griču – Mehovskem hribu - nad vasjo Podgrad, 15 km od Novega mesta na obronkih Gorjancev.
Poglej Andeški in Grad Mehovo
Grad Mirna
Grad Mirna (nemško Burg Neudegg) je grad na Dolenjskem, ob sotočju rek Mirne in Vejarščice, na podaljšanem rebru hriba Gorenjske gore na nadmorski višini 263 m.
Poglej Andeški in Grad Mirna
Grad Mokronog
Grad Mokronog v Valvasorjevi topografiji leta 1679 Grad Mokronog na reambulančnem katastru za Kranjsko, 1867-1882 Trg Mokronog, avtor: Joseph Wagner (1706–1780) Upodobitev dveh Mokronoških grbov pod zapisom "nassenfues" v Veliki grbovni knjigi (Opus insignium armorumque 1687-1688), avtor: Janez Vajkard Valvasor Grad Mokronog (nemško Nassenfuss) je bil grad, katerega ostanki so vidni na južnem robu Mokronoga.
Poglej Andeški in Grad Mokronog
Grad na Bregu
Grad na Bregu leži na južnem robu vasi Breg pri Ribnici na Dolenjskem, na ledini Pungart.
Poglej Andeški in Grad na Bregu
Grad Otočec
Grad Otočec (nemško Burg Wördl), ki je razglašen kot kulturni spomenik je edini vodni grad v Sloveniji.
Poglej Andeški in Grad Otočec
Grad Slepčjek
Grad Slepčjek ali Slepšek (nemško Plintenbach) je stal v naselju Slepšek v občini Mokronog-Trebelno.
Poglej Andeški in Grad Slepčjek
Grad Spodnji Čretež
Grad Spodnji Čretež na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Ruševina gradu Spodnji Čretež Grad Spodnji Čretež (nemško Reitenburg) je stal nad vasjo Dolenje Laknice v občini Mokronog-Trebelno.
Poglej Andeški in Grad Spodnji Čretež
Grad stari Prežek
Grad Prežek (nemško Prisekke) je stal v naselju Cerov Log v občini Šentjernej.
Poglej Andeški in Grad stari Prežek
Grad Turn
Grad Turn je lahko.
Poglej Andeški in Grad Turn
Grad Turn pri Preddvoru
Grad Turn stoji nad vasjo Potoče, nedaleč od Preddvora na Gorenjskem.
Poglej Andeški in Grad Turn pri Preddvoru
Grad Vernek
Grad Vernek (nemško Werneck) je stal nad naseljem Vernek pri Litiji, po katerem je prevzel ime.
Poglej Andeški in Grad Vernek
Grad Višnja Gora
Grad Višnja gora v Valvasorjevi ''Topographia Ducatus Carnioliae modernae'' iz leta 1679 Grad, mesto in dvorec Višnja Gora, avtor: Karl Postl leta 1864 Grad Višnja Gora na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grb mesta Višnja Gora v Valvasorjevi Veliki grbovni knjigi Grad Višnja Gora ali Stari grad (nemško Weichselberg) je bil grad, katerega ruševine se nahajajo na hribu južno od Višnje Gore.
Poglej Andeški in Grad Višnja Gora
Grof
Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.
Poglej Andeški in Grof
Gutenwerth
Gutenwerth ali Gutenwerd, v starejši literaturi pogosto poimenovan Gotno Brdo, danes bolj znan kot Otok pri Dobravi, je bil srednjeveški trg, ki so ga leta 1473 uničili Turki.
Poglej Andeški in Gutenwerth
Henrik II. istrski mejni grof
Henrik II.
Poglej Andeški in Henrik II. istrski mejni grof
Henrik Lev
Henrik Lev, bavarski in saški vojvoda, * okrog 1129, † 6. avgust, 1195, Braunschweig.
Poglej Andeški in Henrik Lev
Henrik VI. Hohenstaufen
Henrik VI.
Poglej Andeški in Henrik VI. Hohenstaufen
Inn
Inn (Starinsko Ina, retoromansko "Ena") je reka, ki izvira pod prelazom Majola v Engadinu v kantonu Graubünden v švicarskih Alpah na nadmorski višini 2484 m v bližini Lunghinsee, nakar teče proti severovzhodu in prečka švicarsko-avstrijsko mejo ter nato teče po Tirolski.
Poglej Andeški in Inn
Innsbruck
Innsbruck (zastarelo ali Inšpruk) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Tirolske (nem. Tirol) ob reki Inn.
Poglej Andeški in Innsbruck
Isar
Isar (izg. Izar) je peta najdaljša reka na Bavarskem (Nemčija) in tretji najpomembnejši pritok Donave v Nemčiji (za Innom in Lechom).
Poglej Andeški in Isar
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Andeški in Jadransko morje
Kaloča
Kaloča (madžarsko Kalocsa) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Koloča Županije Bács-Kiskun.
Poglej Andeški in Kaloča
Kamniško-Savinjske Alpe
Kamniško-Savinjske Alpe (pogled iz Kranja) Kranj in v ozadju Kamniško-Savinjske Alpe s Šmarjetne gore Kamniško-Savinjske Alpe so gorska veriga na severu Slovenije ter sestavni del Južnih apneniških Alp.
Poglej Andeški in Kamniško-Savinjske Alpe
Kamnik
Občinski svet občine Kamnik 2018 Mestno jedro Kamnika Kamnik je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji.
Poglej Andeški in Kamnik
Kokra
Kókra je reka v severozahodni Sloveniji, levi pritok Save v Kranju.
Poglej Andeški in Kokra
Kokra, Preddvor
Kokra je dobrih 10 km raztegnjeno naselje ob cesti Kranj - Jezerski vrh v Občini Preddvor, ki ga sestavljajo zaselki Srednja in Zgornja Kokra, Podbelca, ter Zgornje in Spodnje Fužine v dolini reke Kokre.
Poglej Andeški in Kokra, Preddvor
Kranj
Kranj je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji, sedež Mestne občine Kranj in upravne enote.
Poglej Andeški in Kranj
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Andeški in Kranjska
Krško
Krško (Gurkfeld) je mesto s 7.500 prebivalci in središče Mestne občine Krško v vzhodnem delu Slovenije, največje v Posavju, tik pred Brežicami, s katerimi si deli večino regionalnih funkcij.
Poglej Andeški in Krško
Krka
Krka je najdaljši desni pritok Save v Sloveniji.
Poglej Andeški in Krka
Kum
Kum je najvišji vrh Posavskega hribovja.
Poglej Andeški in Kum
Kvarner
Karta Kvarnerja Kvarner je zaliv v seveovzhodnem delu Jadranskega morja med Istrskim polotokom na zahodu in celino, v katerem ležijo številni otoki (Kvarnerski otoki), med katerimi so največji Cres, Krk, Rab, Lošinj in Pag.
Poglej Andeški in Kvarner
Lech (reka)
Lech je peta najdaljša reka na Bavarskem (Nemčija) in tretji najpomembnejši pritok Donave v Nemčiji (za Innom).
Poglej Andeški in Lech (reka)
Litija
Litija (LittaiLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, pp. 90, 92–93.) je mesto s 6.700 prebivalci v osrednji Sloveniji.
Poglej Andeški in Litija
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Andeški in Lombardija
Ludvik I., bavarski vojvoda
Ludvik I., imenovan Kelheimer, bavarski vojvoda, * 23. december 1173, Kelheim, † 15. september 1231, Kelheim.
Poglej Andeški in Ludvik I., bavarski vojvoda
Majna
Majna (nemško Main) je reka v Nemčiji.
Poglej Andeški in Majna
Mali grad, Kamnik
Kapela Portal kapele Mali grad je skalna vzpetina nad starim srednjeveškim jedrom Kamnika.
Poglej Andeški in Mali grad, Kamnik
Mejna grofija Istra
Mejna grofija Istra (ali Istrska marka) je nastala kot karolinška mejna marka, ki je obsegala območje Istrskega polotoka in okoliških območij, ki jih je osvojil Pipin Langobardski, sin Karla Velikega leta 789.
Poglej Andeški in Mejna grofija Istra
Merano
Merano (nemško Meran, ladinsko Maran) je italijansko mesto z okoli 40.000 prebivalci na Južnem Tirolskem in glavno mesto upravne skupnosti Meranske.
Poglej Andeški in Merano
Mirna (reka)
Mírna je reka v jugovzhodni Sloveniji, desni pritok Save.
Poglej Andeški in Mirna (reka)
Mislinjska dolina
Mislinjska dolina je predalpska dolina v porečju reke Mislinje v severovzhodni Sloveniji.
Poglej Andeški in Mislinjska dolina
Motnik
Motnik je vas v Občini Kamnik.
Poglej Andeški in Motnik
Nadškofija München in Freising
Nadškofija München in Freising je nadškofija s sedežem v Münchnu na Bavarskem v Nemčiji.
Poglej Andeški in Nadškofija München in Freising
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Andeški in Oglejski patriarhat
Otokar III. Štajerski
Otokar III.
Poglej Andeški in Otokar III. Štajerski
Oton I., bavarski vojvoda
Oton Rdečelasec, bavarski vojvoda (kot I.), bavarski palatinski grof (kot VI.), grof von Scheyern (kot VIII.), * okrog 1117, Kelheim, † 11. julij 1183, Pfullendorf na območju Tübingena.
Poglej Andeški in Oton I., bavarski vojvoda
Oton IV. Nemški
Oton IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, poitouski grof, akvitanski vojvoda, * 1175 ali kasneje, † 19. maj 1218, Harzburg.
Poglej Andeški in Oton IV. Nemški
Palatin (naziv)
Palatin je naslov za dvorjana; najodličnejši med njimi je bil comes palatinus, namestnik vladarja, dvorni sodnik ali predsednik sodišča, najvišji uradnik, varuh kraljevih interesov.
Poglej Andeški in Palatin (naziv)
Papež Gregor IX.
Papež Gregor IX., rojen kot Ugolino di Conti, je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 1145 Anagni, (Kampanija, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo) † 22. avgust 1241 Rim (Papeška država).
Poglej Andeški in Papež Gregor IX.
Papež Honorij III.
Papež Honorij III., rojen kot Cencio Savelli, je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * 1148 Rim, † 18. marec 1227 Rim (Papeška država, Italija).
Poglej Andeški in Papež Honorij III.
Papež Inocenc III.
Inocenc III. (Innocentius III); rojen kot Lotario dei Conti di Segni), papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1160 Gavignano (Lacij, Papeška država), † 16. junij 1216, Perugia (Umbrija, Papeška država).
Poglej Andeški in Papež Inocenc III.
Poppo II. Weimar-Orlamünde
Poppo II († 1101), grof Weimar-Orlamünde, je bil mejni grof Kranjske od leta 1070 ter za Istrsko marko od leta 1096 do svoje smrti.
Poglej Andeški in Poppo II. Weimar-Orlamünde
Prelaz Brenner
Prelaz Brenner (italijansko Passo del Brennero ali kratko Brennero, nemško Brennerpass), leži na mejnem prehodu v vzhodnih Alpah med avstrijsko zvezno deželo Tirolsko in italijansko avtonomno pokrajino Trentinsko - Zgornje Poadižje.
Poglej Andeški in Prelaz Brenner
Pustriška dolina
Pustriška dolina, izvorno Pusta dolina (italijansko Val Pusteria, nemško Pustertal, ladinsko Val de Puster) je alpska dolina v Italiji, v kateri je sedež lokalne upravne skupnosti (Bezirksgemeinschaft) na vzhodnem Južnem Tirolskem.
Poglej Andeški in Pustriška dolina
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Poglej Andeški in Reka, Hrvaška
Rodbina Welf
Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.
Poglej Andeški in Rodbina Welf
Sava
Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).
Poglej Andeški in Sava
Savinja
Savinja je reka v osrednji Sloveniji, levi pritok Save.
Poglej Andeški in Savinja
Seznam plemiških rodbin na Slovenskem
Abecedni seznam več kot 180 plemiških rodbin na Slovenskem.
Poglej Andeški in Seznam plemiških rodbin na Slovenskem
Slovenj Gradec
Slovenj Gradec je sedež Mestne občine Slovenj Gradec v Sloveniji ter upravno, gospodarsko, kulturno, bančno, informacijsko, zdravstveno, oskrbovalno in prometno središče Mislinjske doline in deloma tudi Koroške statistične regije Do razpada Avstro-Ogrske novembra 1918 je bilo mesto del Štajerske ter je del Koroške statistične regije od leta 2005.
Poglej Andeški in Slovenj Gradec
Spanheimi
Spanheimi ali Sponheimi so bili srednjeveška plemiška rodbina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Andeški in Spanheimi
Stari grad, Kamnik
Stari grad, ruševine gradu nad Kamnikom Stari grad, v srednjem veku imenovan Zgornji grad, (nemško Oberstain), stoji na strmi Krniški gori (585 m) nad mestom.
Poglej Andeški in Stari grad, Kamnik
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Poglej Andeški in Staufovci
Sveta dežela
Sveta dežela je naziv za deželo, kjer je živel in deloval Jezus Kristus.
Poglej Andeški in Sveta dežela
Tretja križarska vojna
Tretja križarska vojna, znana tudi kot Križarski pohod kraljev, je bil poskus evropskih vladarjev, da bi ponovno osvojili Sveto deželo, ki jo je po padcu Jeruzalema leta 1187 skoraj v celoti osvojil egiptovski sultan Saladin.
Poglej Andeški in Tretja križarska vojna
Trojane
Trojanski krof Trojane so razloženo naselje v Občini Lukovica, 8 kilometrov jugozahodno od Vranskega.
Poglej Andeški in Trojane
Turingija
Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).
Poglej Andeški in Turingija
Ulrik III. Spanheim
Ulrik III.
Poglej Andeški in Ulrik III. Spanheim
Uršulinski samostan Mekinje
Uršulinski samostan stoji nad kamniškim predmestjem Mekinje.
Poglej Andeški in Uršulinski samostan Mekinje
Višnjegorski
Grofje Višnjegorski (ali Weichselburg) so bili do izumrtja v začetku 13.
Poglej Andeški in Višnjegorski
Vojvoda
Vojvoda je titula suverenega vladarja evropske vojvodine.
Poglej Andeški in Vojvoda
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Andeški in Vojvodina Bavarska
Vojvodina Burgundija
Burgundsko vojvodstvo ali vojvodina Burgundija je zgodovinska pokrajina, ustanovljena v 10.
Poglej Andeški in Vojvodina Burgundija
Wettinci
Wettinci, nemška vladarska družina iz saško-turinškega obmejnega področja, ki jo lahko zasledimo že v karolinški dobi.
Poglej Andeški in Wettinci
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Poglej Andeški in Wittelsbachi
Prav tako znan kot Andechs-Meran, Andeški grofje, Andeško-Meranski, Grafen von Andechs.