Kazalo
32 odnosi: Andeški, Árpádovci, Štefan Nemanja, Bamberg, Bertold III. Andeški, Besançon, Dunaj, Elizabeta Ogrska, Filip Švabski, Filip II. Francoski, Frankovska, Friderik I. Barbarossa, Hedvika Šlezijska, Henrik I. Bradati, Henrik II. istrski mejni grof, Henrik VI. Hohenstaufen, Istra, Jadransko morje, Krakov, Nemanjići, Oglejski patriarhat, Poissy, Prošt, Reka, Slovenj Gradec, Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis, Tretja križarska vojna, Wettinci, Wittelsbachi, Zofija Višnjegorska, 1175, 1204.
Andeški
Grb Andeških grofov Grb Andeških grofov Andeški, Andeško-Meranski, grofje Andeški, kasneje vojvode Meranski.
Poglej Bertold IV., vojvoda Meranski in Andeški
Árpádovci
Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.
Poglej Bertold IV., vojvoda Meranski in Árpádovci
Štefan Nemanja
Štefan Nemanja (srbsko Стефан Немања, Stefan Nemanja) je bil od leta 1166 do 1196 veliki župan (knez) srbske velike kneževine Raške, * okoli 1113, Ribnica, Zeta, 13. februar 1199, Hilandar, Grčija.
Poglej Bertold IV., vojvoda Meranski in Štefan Nemanja
Bamberg
Bamberg (srednjeveško Babenberg, bamberško Bambärch) je univerzitetno mesto (z Univerzo v Bambergu) in nekaj nad 70.000 prebivalci v Nemčiji, natančneje na zgornjem Frankovskem oz.
Poglej Bertold IV., vojvoda Meranski in Bamberg
Bertold III. Andeški
Bertold III.
Poglej Bertold IV., vojvoda Meranski in Bertold III. Andeški
Besançon
Reke Doubs in Quai Vauban Citadella Besançon je glavno mesto vzhodne francoske regije Franche-Comté, občina in prefektura departmaja Doubs.
Poglej Bertold IV., vojvoda Meranski in Besançon
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Bertold IV., vojvoda Meranski in Dunaj
Elizabeta Ogrska
Elizabeta Ogrska, svetnica, tretjerednica in dobrodelnica, * 7. julij 1207, Sárospatak, Ogrska (danes Madžarska) ali Pozsony, Ogrska (danes Bratislava, Slovaška); † 17. november 1231, Marburg, Turingija, Sveto rimsko cesarstvo (danes: Hessen, Nemčija).
Poglej Bertold IV., vojvoda Meranski in Elizabeta Ogrska
Filip Švabski
Filip Švabski, rimsko-nemški kralj in vojvoda Švabske (1198-1208) iz družine Hohenstaufen, rival cesarja Otona IV., izvoljeni škof škofije Würzburg in zato vojvoda Frankonije (1190-1191), mejni grof Toskane (1196-1208), * avgust 1177, † 21. junij 1208, Bamberg (umorjen).
Poglej Bertold IV., vojvoda Meranski in Filip Švabski
Filip II. Francoski
Filip II. Avgust (francosko Philippe Auguste), francoski kralj iz dinastije Capet, ki je vladal od leta 1180 do svoje smrti, * 21. avgust 1165, Gonesse, Val-d'Oise, Francija, † 14. julij 1223, Mantes, Francija. Filip je bil sin Ludvika VII. in njegove tretje žene Adele Šampanjske, ki je po materi Matildi izvirala iz rodu koroških Spanheimov.
Poglej Bertold IV., vojvoda Meranski in Filip II. Francoski
Frankovska
Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.
Poglej Bertold IV., vojvoda Meranski in Frankovska
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Poglej Bertold IV., vojvoda Meranski in Friderik I. Barbarossa
Hedvika Šlezijska
Hedvika Šlezijska (poljsko Święta Jadwiga Śląska), tudi Hedvika Andeška (nemško Heilige Hedwig von Andechs, latinsko Hedvigis) iz bavarske komitske hiše Andechs, je bila od leta 1201 vojvodinja Šlezije, od leta 1231 vojvodinja Velikopoljske in od leta 1232 do 1238 velika vojvodinja žena Poljske, * 1174, † 15.
Poglej Bertold IV., vojvoda Meranski in Hedvika Šlezijska
Henrik I. Bradati
Henrik I. Bradati (poljsko Henryk (Jędrzych) Brodaty, nemško Heinrich der Bärtige) je bil od leta 1201 vojvoda Šlezije s sedežem v Vroclavu in od leta 1232 do svoje smrti veliki vojvoda Poljske, * ok.
Poglej Bertold IV., vojvoda Meranski in Henrik I. Bradati
Henrik II. istrski mejni grof
Henrik II.
Poglej Bertold IV., vojvoda Meranski in Henrik II. istrski mejni grof
Henrik VI. Hohenstaufen
Henrik VI.
Poglej Bertold IV., vojvoda Meranski in Henrik VI. Hohenstaufen
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Bertold IV., vojvoda Meranski in Istra
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Bertold IV., vojvoda Meranski in Jadransko morje
Krakov
Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.
Poglej Bertold IV., vojvoda Meranski in Krakov
Nemanjići
Nemanjići (srbsko Немањићи/Nemanjići) so bili najpomembnejša srbska srednjeveška vladarska dinastija.
Poglej Bertold IV., vojvoda Meranski in Nemanjići
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Bertold IV., vojvoda Meranski in Oglejski patriarhat
Poissy
Poissy je zahodno predmestje Pariza in občina v departmaju Yvelines osrednje francoske regije Île-de-France.
Poglej Bertold IV., vojvoda Meranski in Poissy
Prošt
Prošt (lat. praepositus; predstojnik), je predstojnik kapitlja, tudi naslov za predstojnika pomembne župnije.
Poglej Bertold IV., vojvoda Meranski in Prošt
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Bertold IV., vojvoda Meranski in Reka
Slovenj Gradec
Slovenj Gradec je sedež Mestne občine Slovenj Gradec v Sloveniji ter upravno, gospodarsko, kulturno, bančno, informacijsko, zdravstveno, oskrbovalno in prometno središče Mislinjske doline in deloma tudi Koroške statistične regije Do razpada Avstro-Ogrske novembra 1918 je bilo mesto del Štajerske ter je del Koroške statistične regije od leta 2005.
Poglej Bertold IV., vojvoda Meranski in Slovenj Gradec
Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis
Stolnica sv.
Poglej Bertold IV., vojvoda Meranski in Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis
Tretja križarska vojna
Tretja križarska vojna, znana tudi kot Križarski pohod kraljev, je bil poskus evropskih vladarjev, da bi ponovno osvojili Sveto deželo, ki jo je po padcu Jeruzalema leta 1187 skoraj v celoti osvojil egiptovski sultan Saladin.
Poglej Bertold IV., vojvoda Meranski in Tretja križarska vojna
Wettinci
Wettinci, nemška vladarska družina iz saško-turinškega obmejnega področja, ki jo lahko zasledimo že v karolinški dobi.
Poglej Bertold IV., vojvoda Meranski in Wettinci
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Poglej Bertold IV., vojvoda Meranski in Wittelsbachi
Zofija Višnjegorska
Zofija Višnjegorska (oz. von Weichselberg), plemkinja iz pomembne rodbine Višnjegorskih, *okoli 1190; † 28. februar 1256 v Admontu). Zofija je bila hči vplivnega grofa Albrehta Višnjegorskega († 1209), ki je okoli leta 1200 priključil Belo krajino h Kranjski. Kot zadnja predstavnica te rodbine je v zakon s Henrikom Andeškim, mejnim grofom Kranjske in Istre, prinesla bogato zapuščino svojih prednikov, ki je vključevala mnoge posesti takratne Slovenske marke.
Poglej Bertold IV., vojvoda Meranski in Zofija Višnjegorska
1175
1175 (MCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Bertold IV., vojvoda Meranski in 1175
1204
1204 (MCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Bertold IV., vojvoda Meranski in 1204