Kazalo
45 odnosi: Adaptivna optika, Asteroid, Asteroid tipa F, Asteroidna luna, Asteroidni pas, Astronomska enota, Äile, Celzijeva temperaturna lestvica, Dan, EkliptiÄni koordinatni sistem, Ekliptika, Evropski južni observatorij, Giga, Gram, Hermann Mayer Salomon Goldschmidt, Izsrednost tira, Julijanski dan, Julijansko leto, Kelvin, Kilogram, Kotna stopinja, KubiÄni centimeter, Mali princ (luna), Meter, Napoleon III., Os vrtenja, Poimenovanje astronomskih teles, Sekunda, Sonce, Svetlobna krivulja, Tir, ToÄnost in natanÄnost, Ura, Viktorija Britanska, Voda, Vzvratno gibanje, ZaÄasno oznaÄevanje nebesnih teles, Zelo velik teleskop, Zemlja, 12 Viktorija, 1857, 2005, 253 Matilda, 26. november, 27. junij.
- Asteroidi tipa C
- Astronomska telesa, odkrita leta 1857
Adaptivna optika
zrcali, ki imajo spremenljivo površino. VpadajoÄe valovno Äelo vsebuje motnje, ki se pri odboju na zrcalu odstranijo. Površina zrcala se pri tem prilagaja motnjam tako, da nastane po odboju valovno Äelo, ki ima zelo malo motenj Shack-Hartmanovega senzorja valovnega Äela. Valovno Äelo z motnjami pada na vrsto majhnih leÄ.
Poglej 45 Evgenija in Adaptivna optika
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem OsonÄju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej 45 Evgenija in Asteroid
Asteroid tipa F
Asteroid tipa F je vrsta zelo redkih ogljikovih asteroidov, ki spadajo med asteroide skupine C. V splošnem so podobni asteroidom tipa B. Nimajo pa absorbcijske Ärte pri 3 μm, ki je znaÄilna za minerale z vodo.
Poglej 45 Evgenija in Asteroid tipa F
Asteroidna luna
243 Ida in njena luna Daktil. Asteroidna luna je asteroid, ki kroži okoli drugega asteroida kot naravni satelit.
Poglej 45 Evgenija in Asteroidna luna
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej 45 Evgenija in Asteroidni pas
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja najveÄ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej 45 Evgenija in Astronomska enota
Äile
Republika Äile je dolga in ozka obmorska država ob jugozahodni obali Južne Amerike med Tihim oceanom na zahodu in Andi na vzhodu.
Poglej 45 Evgenija in Äile
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Poglej 45 Evgenija in Celzijeva temperaturna lestvica
Dan
sonÄevega kamna Dán je ena od razliÄnih enot za Äas.
Poglej 45 Evgenija in Dan
EkliptiÄni koordinatni sistem
Definicija ekliptiÄnih koordinat (rdeÄe – longituda, zeleno – latituda) EkliptiÄni koordinatni sistem je eden izmed nebesnih koordinatnih sistemov, ki za doloÄanje lege nebesnih teles uporablja ravnino ekliptike.
Poglej 45 Evgenija in EkliptiÄni koordinatni sistem
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeÄe) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej 45 Evgenija in Ekliptika
Evropski južni observatorij
Evropska organizacija za astronomske raziskave na južni polobli, pogosteje Evropski južni observatorij (ESO), je 16-narodna medvladna raziskovalna organizacija za talno astronomijo.
Poglej 45 Evgenija in Evropski južni observatorij
Giga
Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki oznaÄuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.
Poglej 45 Evgenija in Giga
Gram
Grám (SI oznaka enote: g) je izpeljana enota SI za maso.
Poglej 45 Evgenija in Gram
Hermann Mayer Salomon Goldschmidt
Hermann Mayer Salomon Goldschmidt, nemško-francoski astronom in slikar, * 17. junij 1802, Frankfurt na Majni, NemÄija, † 26. april 1866, Fontainebleau, Francija.
Poglej 45 Evgenija in Hermann Mayer Salomon Goldschmidt
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntriÄnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptiÄnega tira nebesnega telesa.
Poglej 45 Evgenija in Izsrednost tira
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od zaÄetne epohe, ki je doloÄena v ponedeljek opoldne (po univezalnem Äasu) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptiÄnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Poglej 45 Evgenija in Julijanski dan
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje Äasa, ki obsega natanÄno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Poglej 45 Evgenija in Julijansko leto
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamiÄne temperature.
Poglej 45 Evgenija in Kelvin
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubiÄnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Poglej 45 Evgenija in Kilogram
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Poglej 45 Evgenija in Kotna stopinja
KubiÄni centimeter
KubiÄni centimeter ccm (oznaka cm³) je prostorninska fizikalna enota, ki ustreza prostornini kocke s stranico 1 cm.
Poglej 45 Evgenija in KubiÄni centimeter
Mali princ (luna)
(45) Evgenija I Mali princ je asteroidna luna, ki kroži okrog velikega asteroida 45 Evgenija.
Poglej 45 Evgenija in Mali princ (luna)
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej 45 Evgenija in Meter
Napoleon III.
Napoléon III.
Poglej 45 Evgenija in Napoleon III.
Os vrtenja
Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.
Poglej 45 Evgenija in Os vrtenja
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem podroÄju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Poglej 45 Evgenija in Poimenovanje astronomskih teles
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, vÄasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI Äasa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni niÄli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej 45 Evgenija in Sekunda
Sonce
Sonce je osrednja toÄka našega OsonÄja.
Poglej 45 Evgenija in Sonce
Svetlobna krivulja
ur. Svetlobna krivulja je v astronomiji krivulja, ki prikazuje navidezni (opazovani) izsev (sij) nebesnega telesa ali podroÄja na nebu, kot funkcijo Äasa.
Poglej 45 Evgenija in Svetlobna krivulja
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej 45 Evgenija in Tir
ToÄnost in natanÄnost
razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenÄno vrednost. NatanÄnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. TóÄnost je na podroÄju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izraÄunane koliÄine glede na njeno dejansko (resniÄno) referenÄno vrednost.
Poglej 45 Evgenija in ToÄnost in natanÄnost
Ura
SonÄna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje Äasa, enaka 3600.
Poglej 45 Evgenija in Ura
Viktorija Britanska
Viktorija (rojena Alexandrina Victoria), kraljica Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske, * 24. maj 1819, † 22. januar 1901.
Poglej 45 Evgenija in Viktorija Britanska
Voda
Voda ali sistematiÄno oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekoÄin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, Äeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej 45 Evgenija in Voda
Vzvratno gibanje
Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.
Poglej 45 Evgenija in Vzvratno gibanje
ZaÄasno oznaÄevanje nebesnih teles
ZaÄasno oznaÄevanje nebesnih teles v astronomiji je dogovor o poimenovanju nebesnih teles takoj po odkritju.
Poglej 45 Evgenija in ZaÄasno oznaÄevanje nebesnih teles
Zelo velik teleskop
Zelo velik teleskop (VLT, angleško: Very Large Telescope) je skupina teleskopov, ki jo vodi Evropski južni observatorij na gori Cerro Paranal v pušÄavi Atacama v severnem Äilu.
Poglej 45 Evgenija in Zelo velik teleskop
Zemlja
Zemlja Ų²Ł ŪŁ je eden izmed planetov OsonÄja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoÄa voda in Äloveštvo.
Poglej 45 Evgenija in Zemlja
12 Viktorija
12 Viktorija (mednarodno ime 12 Victoria) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej 45 Evgenija in 12 Viktorija
1857
1857 (MDCCCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju zaÄelo na Äetrtek, po 12 dni poÄasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej 45 Evgenija in 1857
2005
2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju zaÄelo na soboto.
Poglej 45 Evgenija in 2005
253 Matilda
253 Matilda (mednarodno ime 253 Mathilde) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej 45 Evgenija in 253 Matilda
26. november
26.
Poglej 45 Evgenija in 26. november
27. junij
27.
Poglej 45 Evgenija in 27. junij
Glej tudi
Asteroidi tipa C
Astronomska telesa, odkrita leta 1857
Prav tako znan kot 45 Eugenia.