Kazalo
19 odnosi: Asteroid, Asteroidni pas, Astronomska enota, Dan, Ekliptika, Friedrich Karl Arnold Schwassmann, GeometriÄni albedo, Hamburg, Heidelberg, Izsrednost tira, Julijanski dan, Julijansko leto, Kotna stopinja, Max Franz Joseph Cornelius Wolf, NemÄija, Poimenovanje astronomskih teles, Sonce, Tir, Ura.
- Astronomska telesa, odkrita leta 1899
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem OsonÄju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej 449 Hamburga in Asteroid
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej 449 Hamburga in Asteroidni pas
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja najveÄ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej 449 Hamburga in Astronomska enota
Dan
sonÄevega kamna Dán je ena od razliÄnih enot za Äas.
Poglej 449 Hamburga in Dan
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeÄe) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej 449 Hamburga in Ekliptika
Friedrich Karl Arnold Schwassmann
Friedrich Karl Arnold Schwassmann, nemški astronom, * 25. marec 1870, Hamburg, NemÄija, † 19. januar 1964.
Poglej 449 Hamburga in Friedrich Karl Arnold Schwassmann
GeometriÄni albedo
GeometriÄni albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri niÄelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.
Poglej 449 Hamburga in GeometriÄni albedo
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo najveÄje mesto v NemÄiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi najveÄje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah Älanicah.
Poglej 449 Hamburga in Hamburg
Heidelberg
Heidelberg je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej 449 Hamburga in Heidelberg
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntriÄnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptiÄnega tira nebesnega telesa.
Poglej 449 Hamburga in Izsrednost tira
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od zaÄetne epohe, ki je doloÄena v ponedeljek opoldne (po univezalnem Äasu) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptiÄnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Poglej 449 Hamburga in Julijanski dan
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje Äasa, ki obsega natanÄno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Poglej 449 Hamburga in Julijansko leto
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Poglej 449 Hamburga in Kotna stopinja
Max Franz Joseph Cornelius Wolf
Maximilian Franz Joseph Cornelius »Max« Wolf, nemški astronom, * 21. julij 1863, Heidelberg, Baden, NemÄija, † 3. oktober 1932, Heidelberg.
Poglej 449 Hamburga in Max Franz Joseph Cornelius Wolf
NemÄija
Zvezna republika NemÄija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umešÄena na sredo Evrope.
Poglej 449 Hamburga in NemÄija
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem podroÄju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Poglej 449 Hamburga in Poimenovanje astronomskih teles
Sonce
Sonce je osrednja toÄka našega OsonÄja.
Poglej 449 Hamburga in Sonce
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej 449 Hamburga in Tir
Ura
SonÄna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje Äasa, enaka 3600.
Poglej 449 Hamburga in Ura