Kazalo
37 odnosi: Annibale de Gasparis, Asteroid, Asteroid tipa S, Asteroidni pas, Astronom, Astronomska enota, Celzijeva temperaturna lestvica, Dan, Družina Masalija, Ekliptični koordinatni sistem, Francozi, Geometrični albedo, Giga, Grščina, Italijani, Jean Chacornac, Julijanski dan, Julijansko leto, Kamnina, Kelvin, Kilogram, Kotna stopinja, Kubični centimeter, Marseille, Meter, Nagib vrtilne osi, Os vrtenja, Poimenovanje astronomskih teles, Sekunda, Silikat, Svetlobna krivulja, Težnost, Ura, 1852, 19. september, 2004, 22. oktober.
- Asteroidi družine Masalija
- Astronomska telesa, odkrita leta 1852
Annibale de Gasparis
Annibale de Gasparis, italijanski astronom, * 9. november 1819, Bugnara, Abruci, Italija, † 21. marec 1892, Neapelj, Italija.
Poglej 20 Masalija in Annibale de Gasparis
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej 20 Masalija in Asteroid
Asteroid tipa S
Asteroid tipa S je vrsta asteroidov, ki sestavljajo po številu drugo najbolj močno skupino.
Poglej 20 Masalija in Asteroid tipa S
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej 20 Masalija in Asteroidni pas
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej 20 Masalija in Astronom
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej 20 Masalija in Astronomska enota
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Poglej 20 Masalija in Celzijeva temperaturna lestvica
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej 20 Masalija in Dan
Družina Masalija
Družina Masalija je družina asteroidov, ki se nahajajo v notranjem delu glavnega asteroidnega pasu.
Poglej 20 Masalija in Družina Masalija
Ekliptični koordinatni sistem
Definicija ekliptičnih koordinat (rdeče – longituda, zeleno – latituda) Ekliptični koordinatni sistem je eden izmed nebesnih koordinatnih sistemov, ki za določanje lege nebesnih teles uporablja ravnino ekliptike.
Poglej 20 Masalija in Ekliptični koordinatni sistem
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej 20 Masalija in Francozi
Geometrični albedo
Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.
Poglej 20 Masalija in Geometrični albedo
Giga
Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.
Poglej 20 Masalija in Giga
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej 20 Masalija in Grščina
Italijani
Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.
Poglej 20 Masalija in Italijani
Jean Chacornac
Jean Chacornac, francoski astronom, * 21. junij 1823, Lyon, Francija, † 23. september 1873, Lyon.
Poglej 20 Masalija in Jean Chacornac
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Poglej 20 Masalija in Julijanski dan
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Poglej 20 Masalija in Julijansko leto
Kamnina
Gabro Sedimentni peščenjak s pasovi železovega oksida Metamorfni pasasti gnajs Kamacit Črni tektit ZRN Kamnína (tudi kamenína) je trden naraven skupek mineralov in/ali mineraloidov.
Poglej 20 Masalija in Kamnina
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej 20 Masalija in Kelvin
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Poglej 20 Masalija in Kilogram
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Poglej 20 Masalija in Kotna stopinja
Kubični centimeter
Kubični centimeter ccm (oznaka cm³) je prostorninska fizikalna enota, ki ustreza prostornini kocke s stranico 1 cm.
Poglej 20 Masalija in Kubični centimeter
Marseille
Marseille, 1575 Marseille je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Poglej 20 Masalija in Marseille
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej 20 Masalija in Meter
Nagib vrtilne osi
Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.
Poglej 20 Masalija in Nagib vrtilne osi
Os vrtenja
Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.
Poglej 20 Masalija in Os vrtenja
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Poglej 20 Masalija in Poimenovanje astronomskih teles
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej 20 Masalija in Sekunda
Silikat
Tetraedrični silikatni anion Kondenzirani dvojni tetraeder Silikati so soli in estri ortosilicijeve kisline H4SiO4 (SiO2•2H2O) in njenih kondenzatov.
Poglej 20 Masalija in Silikat
Svetlobna krivulja
ur. Svetlobna krivulja je v astronomiji krivulja, ki prikazuje navidezni (opazovani) izsev (sij) nebesnega telesa ali področja na nebu, kot funkcijo časa.
Poglej 20 Masalija in Svetlobna krivulja
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej 20 Masalija in Težnost
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Poglej 20 Masalija in Ura
1852
1852 (MDCCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej 20 Masalija in 1852
19. september
19.
Poglej 20 Masalija in 19. september
2004
2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej 20 Masalija in 2004
22. oktober
22.
Poglej 20 Masalija in 22. oktober
Glej tudi
Asteroidi družine Masalija
Astronomska telesa, odkrita leta 1852
Prav tako znan kot 20 Massalia.