Kazalo
31 odnosi: Ahil, Albedo, Asteroid, Asteroid tipa M, Asteroid tipa S, Asteroidni pas, Astronomska enota, Dan, Ekliptika, Geometrični albedo, Giga, Grščina, Grška mitologija, Julijanski dan, Julijansko leto, Karl Theodor Robert Luther, Kelvin, Kilogram, Kotna stopinja, Meter, Okultacija, Poimenovanje astronomskih teles, Sonce, Tir, Ura, Zvezda, 17. april, 1852, 1999, 2004, 22. oktober.
- Astronomska telesa, odkrita leta 1852
Ahil
Ahil (grško) je v grški mitologiji najpomembnejši grški heroj v boju za Trojo; Homer ga opisuje kot lepega in hrabrega vojščaka; velja za prototipskega hoplitskega bojevnika.
Poglej 17 Tetija in Ahil
Albedo
sončne svetlobe relativno glede na različne pogoje površin Albedo ali koeficient odbojnosti (tudi odbojnost) je mera za svetlobno odbojnost površine telesa.
Poglej 17 Tetija in Albedo
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej 17 Tetija in Asteroid
Asteroid tipa M
Asteroid tipa M je vrsta asteroidov, za katere ne moremo z gotovostjo trditi, kakšna je njihova sestava.
Poglej 17 Tetija in Asteroid tipa M
Asteroid tipa S
Asteroid tipa S je vrsta asteroidov, ki sestavljajo po številu drugo najbolj močno skupino.
Poglej 17 Tetija in Asteroid tipa S
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej 17 Tetija in Asteroidni pas
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej 17 Tetija in Astronomska enota
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej 17 Tetija in Dan
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej 17 Tetija in Ekliptika
Geometrični albedo
Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.
Poglej 17 Tetija in Geometrični albedo
Giga
Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.
Poglej 17 Tetija in Giga
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej 17 Tetija in Grščina
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej 17 Tetija in Grška mitologija
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Poglej 17 Tetija in Julijanski dan
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Poglej 17 Tetija in Julijansko leto
Karl Theodor Robert Luther
Karl Theodor Robert Luther, nemški astronom, * 16. april 1822, Schweidnitz, Šlezija (danes Świdnica, Poljska), † 15. februar 1900, Düsseldorf, Nemčija.
Poglej 17 Tetija in Karl Theodor Robert Luther
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej 17 Tetija in Kelvin
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Poglej 17 Tetija in Kilogram
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Poglej 17 Tetija in Kotna stopinja
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej 17 Tetija in Meter
Okultacija
Luninega krajca v tej predzorni okultaciji Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje m, ki so dovolj blizu elkliptike, so: Regul, Spika in Antares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugi planeti. Trenutno je možna okultacija z Aldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana.
Poglej 17 Tetija in Okultacija
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Poglej 17 Tetija in Poimenovanje astronomskih teles
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej 17 Tetija in Sonce
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej 17 Tetija in Tir
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Poglej 17 Tetija in Ura
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej 17 Tetija in Zvezda
17. april
17.
Poglej 17 Tetija in 17. april
1852
1852 (MDCCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej 17 Tetija in 1852
1999
1999 (MCMXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej 17 Tetija in 1999
2004
2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej 17 Tetija in 2004
22. oktober
22.
Poglej 17 Tetija in 22. oktober
Glej tudi
Astronomska telesa, odkrita leta 1852
Prav tako znan kot 17 Tetis, 17 Thetis.