Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

125 Liberatriks

Index 125 Liberatriks

125 Liberatriks (mednarodno ime je 125 Liberatrix) je asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.

34 odnosi: Asteroid, Asteroid tipa M, Asteroid tipa X, Asteroidni pas, Astronom, Astronomska enota, Dan, Družina asteroidov, Ekliptika, Francija, Geometrični albedo, Giga, Izsrednost tira, Julijanski dan, Julijansko leto, Kelvin, Kilogram, Kotna stopinja, Kubični centimeter, Meter, Okultacija, Paul Henry in Prosper Henry, Poimenovanje astronomskih teles, Sekunda, Sonce, Svetlobna krivulja, Tir, Ura, Zvezda, 11. september, 1870, 1872, 2006, 31. december.

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Novo!!: 125 Liberatriks in Asteroid · Poglej več »

Asteroid tipa M

Asteroid tipa M je vrsta asteroidov, za katere ne moremo z gotovostjo trditi, kakšna je njihova sestava.

Novo!!: 125 Liberatriks in Asteroid tipa M · Poglej več »

Asteroid tipa X

Asteroid tipa X je vrsta kovinskih asteroidov v SMASS ravrščanju.

Novo!!: 125 Liberatriks in Asteroid tipa X · Poglej več »

Asteroidni pas

Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.

Novo!!: 125 Liberatriks in Asteroidni pas · Poglej več »

Astronom

Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.

Novo!!: 125 Liberatriks in Astronom · Poglej več »

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Novo!!: 125 Liberatriks in Astronomska enota · Poglej več »

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Novo!!: 125 Liberatriks in Dan · Poglej več »

Družina asteroidov

Družina asteroidov je skupina asteroidov, ki imajo podobne elemente tirnic (velike polosi, izsrednosti, naklone tira).

Novo!!: 125 Liberatriks in Družina asteroidov · Poglej več »

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

Novo!!: 125 Liberatriks in Ekliptika · Poglej več »

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Novo!!: 125 Liberatriks in Francija · Poglej več »

Geometrični albedo

Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.

Novo!!: 125 Liberatriks in Geometrični albedo · Poglej več »

Giga

Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.

Novo!!: 125 Liberatriks in Giga · Poglej več »

Izsrednost tira

Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.

Novo!!: 125 Liberatriks in Izsrednost tira · Poglej več »

Julijanski dan

Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).

Novo!!: 125 Liberatriks in Julijanski dan · Poglej več »

Julijansko leto

Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).

Novo!!: 125 Liberatriks in Julijansko leto · Poglej več »

Kelvin

Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.

Novo!!: 125 Liberatriks in Kelvin · Poglej več »

Kilogram

Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.

Novo!!: 125 Liberatriks in Kilogram · Poglej več »

Kotna stopinja

Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.

Novo!!: 125 Liberatriks in Kotna stopinja · Poglej več »

Kubični centimeter

Kubični centimeter ccm (oznaka cm³) je prostorninska fizikalna enota, ki ustreza prostornini kocke s stranico 1 cm.

Novo!!: 125 Liberatriks in Kubični centimeter · Poglej več »

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Novo!!: 125 Liberatriks in Meter · Poglej več »

Okultacija

Luninega krajca v tej predzorni okultaciji Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje m, ki so dovolj blizu elkliptike, so: Regul, Spika in Antares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugi planeti. Trenutno je možna okultacija z Aldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana. Tudi ni možna planetna ali lunarna akulatcija Poluksa. V daljni prihodnosti bodo takšne okultacije možne, kot so že bile v daljni preteklosti. Jupiter (svetla pika desno zgoraj) nekaj minut prej preden ga je zakrila Luna s svojim temnim robom 7. junija 2005 Najpomembnejše in najbolj dinamične so okultacije kadar Luna le oplazi zvezdo. Natančno stalno določajo trenutke lunarnih okultacij večinoma ljubiteljski astronomi. Lunarne okultacije z natančnostjo do nekaj desetin sekunde so pomembne pri raziskovanju Luninega površja. Okultacija zvezde, ki jo prekrije temni Lunin rob, pomaga razkriti obliko posameznih gora na Luni. Z natančnimi meritvami je možno določiti kotni premer zvezde. S fotoelektrično analizo lunarnih okultacij so za nekatere zvezde odkrili da so zelo tesne navidezne ali spektroskopske dvojnice. Z zgodnjimi raziskavami radijske astronomije so okrili lunarne okultacije radijskih virov, ki so pomembne za določevanje njihovih natančnih leg, saj je dolga valovna dolžina radijskih valov omejila razpoložljivo ločljivost z neposrednim opazovanjem. Leta 1964 so z lunino okultacijo meglice Rakovice, ugotovili da gre za močan rentgenski vir. Večkrat v letu je moč z Zemlje opazovati okultacijo Lune s planetom. Ker imajo planeti veliko večje kotne velikosti kot zvezde, bo na ozkem področju na Zemlji nastopila delna okultacija planeta. Opazovalec v tem ozkem področju lahko opazuje planetov disk, ki ga delno zakriva počasi gibajoča se Luna. 20. januarja 2007 je bila Venera v okultaciji z Luno in pojav je bil viden na južnem delu Afrike. 3. febraurja 2007 je bila vidna okultacija Saturna z Luno.

Novo!!: 125 Liberatriks in Okultacija · Poglej več »

Paul Henry in Prosper Henry

Paul Henry (levo) in Prosper Henry (desno) Brata Paul Henry in Prosper Henry sta bila francoska astronoma in optika.

Novo!!: 125 Liberatriks in Paul Henry in Prosper Henry · Poglej več »

Poimenovanje astronomskih teles

Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.

Novo!!: 125 Liberatriks in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Novo!!: 125 Liberatriks in Sekunda · Poglej več »

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Novo!!: 125 Liberatriks in Sonce · Poglej več »

Svetlobna krivulja

ur. Svetlobna krivulja je v astronomiji krivulja, ki prikazuje navidezni (opazovani) izsev (sij) nebesnega telesa ali področja na nebu, kot funkcijo časa.

Novo!!: 125 Liberatriks in Svetlobna krivulja · Poglej več »

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Novo!!: 125 Liberatriks in Tir · Poglej več »

Ura

Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.

Novo!!: 125 Liberatriks in Ura · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Novo!!: 125 Liberatriks in Zvezda · Poglej več »

11. september

11.

Novo!!: 125 Liberatriks in 11. september · Poglej več »

1870

1870 (MDCCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Novo!!: 125 Liberatriks in 1870 · Poglej več »

1872

1872 (MDCCCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: 125 Liberatriks in 1872 · Poglej več »

2006

2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.

Novo!!: 125 Liberatriks in 2006 · Poglej več »

31. december

31.

Novo!!: 125 Liberatriks in 31. december · Poglej več »

Preusmerja sem:

125 Liberatrix.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »