Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

118 Peita

Index 118 Peita

118 Peita (mednarodno ime 118 Peitho, starogrško: Peitó) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Kazalo

  1. 32 odnosi: Asteroid, Asteroid tipa S, Asteroidni pas, Astronomska enota, Dan, Ekliptika, Geometrični albedo, Giga, Grščina, Grška mitologija, Izsrednost tira, Julijanski dan, Julijansko leto, Karl Theodor Robert Luther, Kelvin, Kilogram, Kotna stopinja, Kubični centimeter, Meter, Okultacija, Poimenovanje astronomskih teles, Sekunda, Sonce, Tir, Ura, Zvezda, 15. marec, 1872, 2000, 2003, 2006, 31. december.

  2. Astronomska telesa, odkrita leta 1872

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Poglej 118 Peita in Asteroid

Asteroid tipa S

Asteroid tipa S je vrsta asteroidov, ki sestavljajo po številu drugo najbolj močno skupino.

Poglej 118 Peita in Asteroid tipa S

Asteroidni pas

Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.

Poglej 118 Peita in Asteroidni pas

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Poglej 118 Peita in Astronomska enota

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Poglej 118 Peita in Dan

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

Poglej 118 Peita in Ekliptika

Geometrični albedo

Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.

Poglej 118 Peita in Geometrični albedo

Giga

Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.

Poglej 118 Peita in Giga

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Poglej 118 Peita in Grščina

Grška mitologija

Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.

Poglej 118 Peita in Grška mitologija

Izsrednost tira

Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.

Poglej 118 Peita in Izsrednost tira

Julijanski dan

Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).

Poglej 118 Peita in Julijanski dan

Julijansko leto

Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).

Poglej 118 Peita in Julijansko leto

Karl Theodor Robert Luther

Karl Theodor Robert Luther, nemški astronom, * 16. april 1822, Schweidnitz, Šlezija (danes Świdnica, Poljska), † 15. februar 1900, Düsseldorf, Nemčija.

Poglej 118 Peita in Karl Theodor Robert Luther

Kelvin

Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.

Poglej 118 Peita in Kelvin

Kilogram

Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.

Poglej 118 Peita in Kilogram

Kotna stopinja

Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.

Poglej 118 Peita in Kotna stopinja

Kubični centimeter

Kubični centimeter ccm (oznaka cm³) je prostorninska fizikalna enota, ki ustreza prostornini kocke s stranico 1 cm.

Poglej 118 Peita in Kubični centimeter

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Poglej 118 Peita in Meter

Okultacija

Luninega krajca v tej predzorni okultaciji Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje m, ki so dovolj blizu elkliptike, so: Regul, Spika in Antares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugi planeti. Trenutno je možna okultacija z Aldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana.

Poglej 118 Peita in Okultacija

Poimenovanje astronomskih teles

Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.

Poglej 118 Peita in Poimenovanje astronomskih teles

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Poglej 118 Peita in Sekunda

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Poglej 118 Peita in Sonce

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Poglej 118 Peita in Tir

Ura

Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.

Poglej 118 Peita in Ura

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Poglej 118 Peita in Zvezda

15. marec

15.

Poglej 118 Peita in 15. marec

1872

1872 (MDCCCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej 118 Peita in 1872

2000

2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej 118 Peita in 2000

2003

2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej 118 Peita in 2003

2006

2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.

Poglej 118 Peita in 2006

31. december

31.

Poglej 118 Peita in 31. december

Glej tudi

Astronomska telesa, odkrita leta 1872

Prav tako znan kot 118 Peitho.